natisni
PDF

4. MARIJA ALJMAŠ V SLAVONIJI

Naša največja reka Sava ne teče samo v Sloveniji. S svojo vodno vsebino hiti proti Zagrebu in jo v obliki grške črke delte predaja veliki sestri Donavi. Tam ob bregu Donave je vas Aljmaš. V njej stoji majhna božjepotna cerkvica z zvonikom. Res je zelo majhna: samo eno ladjo ima in sonce se ji lahko nasmiha le skozi mala okrogla okna.

argaiv1958

 Z glavnega oltarja zre Devica Marija. Njena spodnja obleka je nedolžno bela, čeznjo pa ima oblečeno pregrinjalo višnjeve barve. Okoli glave ima venec iz pisanih kroglic in z njenega obraza sije nek prijazen žar. V levi roki ima Jezusa, v desni pa drži zláto žezlo. Cela njena podoba ne bi mogla izgledati bolj milo – vsak košček njene obleke kriči, kako lepa je Božja Mati. Okrog te cerkve živijo kar trije narodi: Hrvatje, Nemci in Madžari. Nemci so bili baje zmeraj najbolj vztrajni pri štetju zdravamarij ob molitvi rožnega venca, tako da so med posameznimi desetkami rožnega venca zaklicali npr.: »Bog pozdravlja Marijo stokrat!« Številke pa so dosegle tudi tisočice. Nemara je prav zaradi treh različnih narodnosti Marija tu prejela ime »Mati Pribežališča«, saj se v njen objem steka troje družin.

Cerkev je enkrat v požaru povsem pogorela, a ljudje so sezidali novo, še lepšo. Poleg tega, da so vanjo romali pripadniki treh narodov, si je svojo božjepotnost prislužila tudi na drugačen način. Gre za pravoslavno družino, v kateri je živela sedemletna hroma deklica. Starši so bili silno žalostni, ker mlade hčerkine noge niso mogle skakati po travnikih in se loviti z drugimi otroki. Pravzaprav so že čisto obupali nad tem, da bo njihova deklica kdaj lahko hodila. Ko so se nekoč peljali skozi Aljmaš, so se ustavili ob tamkajšnji cerkvi. Šli so si ogledat njeno notranjost; hčerke seveda niso mogli pustiti v vozu, zato si je oče njeno drobno postavico zavihtel v naročje in jo odnesel v cerkev. Punčko je položil na tla pred oltar »Matere Pribežališča v Aljmašu«. Čeprav je bila cerkev katoliška, je pravoslavna družina ob njenem oltarju iskreno molila, da bi deklica pred Marijo nekoč lahko hodila. »Mati Pribežališča« je milostno zrla na njihovo molitev, ne glede na pripadnost pravoslavni Cerkvi. Zgodilo se je nekaj čudežnega: ko je družina zapuščala cerkev v Aljmašu, je oče hotel vzdigniti hčerko, da bi jo nesel nazaj na voz. Deklica pa ni hotela k njemu v naročje; prosila je le, če se lahko nanj opre. Oče je začuden zrl v svojega otroka in kar nekoliko prestrašeno ji je ponudil roko v oporo. Hčerka se je oprijela očetovih prstov in počasi začela prestavljati svoji majhni nogi. Ni ji šlo ravno hitro, a vsa družina se je čudila, kako more otrok, ki ni še nikoli poprej hodil, zdaj stopati proti izhodu cerkve, čeprav z negotovimi koraki. Mati je bila presrečna. Ko so deklico dvignili na voz in se odpeljali proti domači vasi, je nekaj metrov pred njo deklica dejala: »Ustavite konja, oče! Sama hočem iti peš skozi vso vas proti domači hiši! Naj vsi vidijo, da me je aljmaška Gospa ozdravila!« Mater je bilo malce strah, da ne bi hčerka vendarle padla, in v zadregi si je mela roke. Očetu pa ob otrokovi trmi ni preostalo drugega, kot da ustavi konja in položi deklico z voza na tla. Otrok je šel z odločnimi koraki umirjeno proti domačemu pragu. Njegov obraz je sijal, noge so se premikale povsem normalno. Sosedje se niso mogli načuditi temu, kar so videli, dekličina mati pa je vzklikala: »Blagor ljudem iz Aljmaša! Imajo Mater Božjo, ki ne pomaga samo katoličanom, ampak vsem, čisto vsem narodom!«

Marija tam je res za vse narode. Že tri, ki živijo v njeni bližini, združuje v eno sámo družino. Pravijo, da se družina razide, kadar umre mati. Marija iz Aljmaša pa je vedno tam, tako da tudi družina ostaja. Saj se vendar ta Marijin kip imenuje »Mati Pribežališča«. Kdor pribeži k njej, ni tujec; vsak prej ko slej postane družinski član te raznolike družine. »Mati Pribežališča« z belo obleko in višnjevim pregrinjalom nikomur ne odreka mesta v tej družini.    


NALOGA (Aljmaš): V zvezek bom na sredo nalepil Marijino podobico. Potem bom v časopisih poiskal slike ljudi različnih narodov in jih nalepil okrog Marijine podobe.

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information