natisni
PDF

11. LORETSKA MATI BOŽJA

Predstavljajmo si, da izstopimo iz tega sveta, v katerem živimo, v popolnoma drug svet. Tako nekako izgleda izlet k Mariji v Loreto v Italijo. Ta kraj dosežeš, če greš mimo italijanskega mesta Ancona skozi predor. Na drugi strani tunela pa je tisti, kot sem ga imenovala, novi svet: zelena dolina, polna cvetja, ujeta v naročje gorà. Iz nje se dviga hrib in na njem se nahaja sveta hiša Loreto. Okrog nje se razširja prostoren trg in iz njega kuka mogočna cerkev s svojim zvonikom in kupolo. Poleg nje pa stoji palača, v kateri biva papež, kadar je tu na obisku. 

argaiv1958

Tudi zgodba o nastanku je povezana s papeži. Njim namreč ni bil noben denar ali nobena še tako draga, veličastna umetnina odveč, če je le pela slavo nebeški Materi. Največjo žrtev pa je tej zgradbi prispeval papež Pavel II. iz 15. stoletja. Takrat je namreč na vrhu italijanskega škornja razsajala kuga in v svojo črno tančico odela tudi njega. Pripeljali so ga v Loreto, da bi ga obvarovali. Tu se je priporočil Marijinim ustnicam, da zanj pri nebeškem Očetu izprosijo zdravja. Mila Devica je nagnila svoje uho k njemu in resnično je ozdravel. Srce mu je napolnjevala tako velika hvaležnost, da ji je ni mogel izkazati drugače, kot da ji je v zahvalo sezidal veliko cerkev. Ta nosi podobo križa: ima tri cerkvene ladje, ogromno kupolo na osem vogalov, papeževa hvaležnost pa se je razrasla tudi na dvajset kapel in na raznobarvne oltarje iz mozaikov. Najbolj skrivnostna in čisto posebna v vsej zgradbi je Marijina hišica. Legenda pravi, da so jo prinesli sami nebeški angelci s svojimi zlatimi ročicami v mesto Trsat na Hrvaškem, od tam pa so jo človeške dlani pretovorile v Loreto. V tej hiški je Marijin oltar; nad njim se z izrezljane podobe smehlja mila Devica z Jezusom v naročju. Oba nebeška obraza sta že tako stara, da sta čisto počrnela. Kroni pa sta še vedno zlati in obleki se še zmeraj lesketata od biserov. Celotna hišica je prevlečena z belim marmorjem in že na prvi pogled se vidi, da tu papeži niso gledali na denar, ko so razmišljali, kako bi še polepšali to malo Marijino bivališče. Tudi znotraj cerkve ima Mati svoj poseben dom, svoj poseben svet, kjer diši po lepoti. Vso to lepoto so oblikovali najimenitnejši kamnoseki in v kamnite plošče vrezovali pot Marijinega življenja. Maše, ki potekajo v tem malem domu loretske Matere, pa so sploh nekaj posebnega: duhovniki se morajo najaviti že več dni prej, da se napiše razpored, po katerem se potem lahko vsi zvrstijo in le dočakajo dan, da tu potem doživijo obred svete evharistije. Ob praznikih tu sveta maša sploh ne preneha oz. se zvrsti toliko maš, da je Marija praktično na svoj praznik kar po ves dan pri sveti maši. Tako lepa je hišica, s katero so si papeži dali toliko opraviti. Sploh pa celotno svetišče deluje zelo veličastno: kot bi bila velikost hvaležnosti papeža Pavla II. zajeta pod to osmerokotno kupolo in zvonik.

Zunaj pred svetiščem vlada pravi pisani sejem: ljudje kupujejo spominke, revni otroci nastavljajo svoje male dlani, da bi kaj padlo vanje, veliko pa je tudi odraslih siromakov, ki pridejo sem, da bi izprosili denarja. Jezus ni želel, da bi njegovo hišo spremenili v sejem. Ko je prišel v tempelj, je prevrnil prodajalcem stojnice. Marija tam v hiški pa ni izpostavljena nobenim trgovskim poslom in maša tam notri je čisto posebno doživetje. Tudi v sami cerkvi ni čutiti divjega utripa trga. Že samo, ko se stopálo dotakne mogočnega praga, mu lahko pridejo na misel besede, ki jih je Bog izrekel Mojzesu:  »Postoj in sezuj svoje čevlje! Kraj, na katerem stojiš, je namreč svet kraj!« Loretanska Mati Božja zagotovo stoji na svetem kraju. To ni samo prostor hvaležnosti, ki ji jo je izkazal papež Pavel II., ampak je svet kraj tudi za romarja, ki se je odločil, da sem prinese pred Marijo vse svoje prošnje in skrbi, vse zahvale in vse najlepše, kar ji more darovati. Kraj, ki ga sami naredimo za svetega, lahko tudi v resnici postane takšen, če tja pridemo z iskrenim srcem. Za češčenje Boga je po vsej zemlji dovolj lepega prostora. Tako je tudi izlet k Mariji v Loreto lahko pot v nek drug, svet kraj.


NALOGA (loretanska Mati Božja): Doma si bom izbral en mali svet prostor, ki bo namenjen pogovoru med Devico Marijo in menoj. Okrasil ga bom s šopkom rož in morda s kakšnim lepim okraskom.

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information