natisni
PDF

30. MARIJA SNEŽNA V RIMU

Kdor se rad sanka ali smuča, mu bo »Marija Snežna« v Rimu zagotovo všeč. Tudi kdor v sneg rad riše ali piše, mu ne bo odtegnila snežnih radosti. Omenjeno romarsko središče se nahaja v centru krščanstva – v Rimu. Romar, ki se sem nameni prvič, si mora morda najprej zakriti oči v tem svetišču. Vse se namreč – kot sneg – blešči, in to od same lepote.

argaiv1753

Do vsega lepega na tem kraju je prišlo na zanimiv in precej nenavaden način. Povezano je z bogatim in blagim meščanom Janezom. To je bil človek, ki je sicer res imel dosti premoženja, a ni bilo dedičev, na katere bi ga prepisal. Tako je s privoljenjem svoje žene sklenil, da bo vse svoje premoženje daroval v čast nebeški Materi. Ta odločitev pa še zdaleč ni tako preprosta, kot se morda zdi na prvi pogled; mož se nikakor ni mogel spomniti načina, kako bi Devico najlepše počastil. V svoji neodločenosti se je obrnil kar k njej in jo prosil, naj sprejme njegov dar ter mu tudi razodene način, kako bi ji izkazal čast. Marija ni prezrla njegovega daru in prošnja ni ostala neuslišana. Ponoči mu je bilo razodeto, naj ji sezida cerkev, in sicer na kraju, kjer bo prihodnje jutro sveže zapadel sneg. Zjutraj je bil grič Eskvilin posut z belim snežnim prahom na zeleni podlagi. Prebivalci Rima so se silno čudili temu nenavadnemu preobratu. Bilo je namreč v začetku avgusta in sredi takšne vročine tu nikoli ni padal sneg. Ta redek pojav je požel vsesplošno začudenje in takrat je Janez povedal svojo zgodbo. Bila je tako presenetljiva, da je papež sklical duhovščino in velika procesija se je vila na grič Eskvilin. Ljudje so si od blizu ogledovali sneg. Bilo je res, saj so sami mogli otipati drobne kristalne bele zvezde. Na tem griču so označili meje, na katerih naj bi se po načrtu pričela zidati cerkev. Janezova obljuba je bila s tem izpolnjena. Na tleh, kristalno pobeljenih sredi vročega avgustovskega sonca, je zraslo veliko, čudovito svetišče, ki so ga po sneženih znakih z neba poimenovali »Marija Snežna«, nekateri tudi »Marija Večja«, zaradi njegove velike lepote in površine. To je namreč največji, če ne tudi najlepši Marijin dom na svetu. Marmornati tlak raznih barv deluje kot zrcalo pod nogami, kot snežni odsev z biseri, kadar sneg obseva sonce. Pogled na stene pove veliko o Marijinem zemeljskem življenju. Takšne in drugačne prizore iz Svetega pisma, ki govorijo o Mariji, na stenah predstavljajo prelepi mozaiki. Zdi se, kot bi bila nebeška Mati v resnici tam, saj vse deluje tako človeško in nebeško hkrati, da daje neko realno Marijino sliko. V cerkvi je kar petnajst kapel okrog in okrog po treh cerkvenih ladjah. Največji sloves gre kapeli, katere podobo je po resnični Mariji naslikal evangelist Luka. Kar je po resnični podobi, je še toliko bolj pristno: Marija je tu, upodobljena kot ženska, ki je okusila človeškost in kot Kraljica nebes, za kar jo je okronal sam Bog nad oblaki. Ta njena hiša je zidana v obliki križa; ni pa imenitna samo od znotraj. Od zunaj se ji približaš po številnih stopnicah in prideš kar do štirih vrat, ki držijo v notranjost. Cerkev stoji s svojim veličastnim zvonikom, obdanim z dvema kupolama, na prostranem trgu. Nanj so postavili tudi 41 metrov visok graniten steber, na njegovi višini pa skoraj iz nebesne modrine zre Marijin kip na svoje prelepo domovanje. Doma je torej tako v nebesih kot tu, na zemlji, prav kakor jo je upodobil evangelist Luka. Na tej podobi nosi višnjevo pregrinjalo in na njenih kolenih sedi mali Jezus. V levi roki drži zaprto knjigo, z desno deli blagoslov, njegove otroške očke pa so uprte v ljubeče oko svoje nebeške mamice.

Marija pa samo gleda in posluša. Kot tišina, ki glasno govori. Kakor sneg, ki molčeč leži na tleh in v katerega lahko vsakdo napiše svojo prošnjo. Sneg pa po zimskem času skopni in se vrne šele po naslednji jeseni spet delit otrokom snežne radosti, kot sta smučanje in sankanje. »Marija Snežna« pa ne skopni. Tam ostaja skozi pomlad, poletje, jesen in zimo, zmeraj pripravljena, da pošlje snežno belino, tudi avgusta, če kdo takrat goreče moli k njej. Takšna je »Marija Snežna« v Rimu: bolj človeška, kot bi si mogel misliti, saj razume in molče posluša. Hkrati pa tudi bolj nebeška, kot bi si mogel misliti: nedoumljivo lepa v svoji belini in neminljiva v tej lepoti. Kot sneg, ki ostane, a zaradi njega v deželi ne vlada zima.


NALOGA (Marija Snežna): V zvezek bom po vsej strani narisal snežinke in v vsako napisal eno besedo: v vsako nekaj, kar bi daroval Mariji (npr. smeh, igrače …).

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information