natisni
PDF

21. Spreobrnjenje

Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvomil?« (Mt 14,26–31).

argaiv1589

Grešen človek tava v temi greha in ujet v njegove vezi ne more skoraj nič narediti za svoje odrešenje. Ostaja brez milosti, a v celoti ga greh ne uniči takoj po prvem odklonu. V človeku ostaja spomin na čas ljubezni, ko je čutil Božje Srce ob svojem srcu. Sveti Avguštin nam v Izpovedih lepo pove, kako si je Bog prizadeval, da ga je priklical k sebi: »Vabil si in klical – in prebil si mojo gluhoto. Bliskal in žarel si – in pregnal si mojo slepoto. Sladko si mi dehtel –in srkal sem tvoj vonj – po tebi koprnim. Okusil sem te – in sem te lačen in žejen. Dotaknil si se me – in zagorel sem po tvojem miru« (sv. Avguštin, Izpovedi 10,27).

Spomin na Božjo ljubezen v človeku prebudi hrepenenje po rešitvi in sreči, ki jo je prej užival v Božjem objemu. Bog sam bi rad prihitel na pomoč, a v celoti spoštuje človekovo svobodo. Zato mora s človekove strani priti klic k Bogu. Spreobrnjenje je podobno dogodku s Petrom, ki se potaplja. Ko je Peter spoznal, da je izgubljen, je zaklical: »Gospod, reši me!« Gospod je stegnil roko in ga potegnil iz vode. Gospod čaka grešnega človeka, da zakliče in mu takoj prihiti na pomoč. Ko človek pokaže željo po spreobrnjenju, mu Bog hiti naproti v zakramentu svete spovedi. Ko človek prosi odpuščanja, mu Bog odpušča z vso ljubeznijo in mu ponuja nov začetek.

Bog pri spovedi človekovo dušo ponovno oživi in jo naredi uspešno v sodelovanju z Njegovo milostjo. To pomeni, da človekovo prizadevanje spet lahko postane rodovitno za večnost. Pred spreobrnjenjem je bil grešnik duhovno mrtev, nesposoben narediti kaj dobrega za svojo večnost. Po spovedi pa postane ponovno duhovno živ in uspešen. Človek je spet v prijateljstvu z Bogom in ponovno usmerjen v pravi cilj: k Bogu. Njegovo življenje ima zopet pravi smisel in ni več zgrešeno ali izgubljeno.

Nasprotno pa se dogaja, če človek odlaša s spreobrnjenjem. Podoben je nebesnemu telesu, ki se čedalje bolj oddaljuje od svojega sonca. Bolj ko se oddaljuje od svoje zvezde, manj svetlobe in toplote dobiva. Kroži vedno bolj daleč proč od svojega sonca. Sprva še čuti privlačnost sonca, a ko se od njega oddaljuje, tudi privlačnosti ne zazna več. Človeku vsak greh pripomore, da je z Bogom manj povezan. Grešni ovoj človeka vedno bolj loči od Boga. Več ko je grešnih dejanj, bolj trden in debel je ta ovoj. Človek čedalje bolj čuti oddaljenost od Boga. Sprva v srcu še čuti bolečina zaradi ločenosti od Stvarnika. Čez čas pa se tudi ta izgubi. Človek postaja neobčutljiv za Boga. Tudi spomin za Božjo ljubezen se izgublja iz človekovega srca. Na koncu ga začne celo jeziti, da sploh pozna Boga in naposled bi celo rad videl, da Boga ne bi bilo. To pa je že stanje pogube.

O, Srce Jezusovo, ne dovoli, da bi se kdaj tako oddaljili od Tebe in bi zašli v pogubljenje!

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information