natisni
PDF

25. Križana Ljubezen

Pred nekaj leti so prikazovali film o Jezusovem trpljenju. Film je naletel na različne ocene. Tisti, ki so ga gledali s srcem, so začutili v sebi pekočo žalost nad dogodkom, saj so videli sebe kot soudeležence. Tisti, ki so gledali film z drugačnega vidika, jih je pretresel, a njihova sodba je bila, da pomeni pretiravanje in da prikazuje preveč krvi.

argaiv1731

To drugo stališče nam lepo odraža naš današnji pogled na Jezusovo trpljenje in smrt na križu. Gledamo nanj kot na oddaljen zgodovinski dogodek, ki se je zares zgodil, ne čutimo pa se povezani z njim. Toda resnica je popolnoma drugačna. Dogodek Jezusovega trpljenja nikakor ni oddaljen od nas. Tudi danes se na skrivnosten način dogaja. Ni res, da se naš ne tiče! Mi vsi smo soudeleženi pri tem dejanju. Jezusa niso obsodili samo »hudobni« Judje, niso ga križali »pijani in podivjani« rimski vojščaki. Jezusa sem obsodil jaz! Jaz osebno sem ga mučil in jaz sem ga pribijal na križ. Ne morem se izgovarjati na preteklost, ki je zdavnaj mimo. Odpreti moram oči za ta čas, ki ga doživljam in sooblikujem.

Trenutek Jezusovega trpljenja je trenutek vsega človeštva. Vsi ljudje smo udeleženi pri tem dogodku. Jezus trpi danes v svojem mističnem telesu, ki je Cerkev. Kdor Cerkev preganja, preganja Jezusa samega. Še več: Jezus je v mojem bližnjem. Ko ponižujem svojega bližnjega, ponižujem Jezusa. Kadar mučim svojega bližnjega, mučim Jezusa. Tudi vsak greh rani Jezusovo Srce. Zato se ob dejanju greha znajdem med tistimi, ki so vpili: »Križaj ga! Križan naj bo!«

Ko se je Savel bližal Damasku, da bi preganjal Cerkev, ga je dosegel Jezus. Obsijala ga je svetloba in glas ga je vprašal: »Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?« Savel je rekel: »Kdo si, Gospod?« Glas pa je odgovoril: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. Zdaj pa vstani in pojdi v mesto in izvedel boš, kaj moraš storiti!« (Apd 9,4–6). Ta dogodek nam razločno pokaže neizmerno Božjo ljubezen. Savel bi si lahko nakopal Božjo jezo, ko je preganjal Cerkev. To bi bilo človeško mišljenje, Bog pa je naredil drugače. Še bolj je vzljubil Pavla in ga naredil za svojega največjega poslanca – misijonarja.

Ta resnica tudi nam daje upanje, da ne bomo zavrženi. Čeprav sem bil jaz zraven, ko smo križali Kristusa, me Bog ne obsoja in ne zavrže. Odpušča mi in celo Očeta prosi za moje opravičenje: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo!« (Lk 23,34). Sam trpi, da bi me opral krivde. Ker sem sodeloval pri Jezusovem trpljenju, sem še bolj povezan z njim. Oče me je pritegnil v dogodek trpljenja svojega Sina, a po Sinovi daritvi me je pritegnil tudi v njegovo vstajenje. Oče me še bolj ljubi in mi hoče še bolj stati ob strani, da bi skupaj s Sinom dosegel vstajenje.

Čeprav smo križali Božjega Sina, nam Oče tega ne prišteva v zlo, celo kliče nas v občestvo s Sinom. Kliče nas k evharistični mizi. Kako čudovito! Križ, na katerem sem jaz križal Božjega Sina, postane oltar, s katerega prejemam evharistijo! Njega, ki sem ga obsodil, mi je Oče dal za zagovornika in tistega, ki odjemlje moje grehe!

O križana Ljubezen, ki si mene, ki sem te križal, pritegnila k svojemu prebodenemu Srcu. Jaz sem ti z grehom prebodel Srce, ti pa si me oblila s potokom svoje Krvi in izmila mojo krivdo. Bodi vedno hvaljena in češčena!

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information