natisni
PDF

Ako se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo - Branko Balažic

Novo rojstvo je pomemben dogodek za družino. Večina staršev sprejema prihod novega družinskega člana z veseljem in obogatitvijo. Enako doživlja prihod novega bratca ali sestrice prvi otrok. Otroci so sicer veseli vrstnikov iz soseske, s katerimi se lahko družijo, toda veliko lepše se je igrati z bratcem ali sestrico, ki je vedno pri roki. In kako vnuki in vnukinje spremenijo življenje starim staršem: njihova vsakdanjost je obogatena z mladostno živahnostjo, vsak napor je spet smiseln, ker sedaj obstaja nekdo, ki sprejema tvojo ljubezen. Čeprav je vse, o čemer sem pravkar govoril lepo, smiselno in osrečujoče, je premalo, da bi lahko opredelili pravo vrednost novega družinskega člana. Dragi starši in botri, vi se tega zavedate, zato ste danes prišli sem v našo farno cerkev, da bi Alekseju zagotovili pravo popotnico v življenje.
V evangeliju smo danes slišali del pogovora med Jezusom in farizejem Nikodemom, ki je prišel k Jezusu na nočni klepet. Njun pogovor ni bil čvekanje o dnevnih dogodkih in rumenem tisku, ampak globok tematski pogovor o smislu življenja.
»Treba je, da se znova rodite!« je Jezus začel s temo.
»Kako?« se je Nikodem čudil. »Mar moramo iti ponovno v telo svoje matere?«
»Ti si učen farizej in bi to moral vedeti!« mu Jezus odvrne. »Telesno rojstvo ni dovolj: človek se mora roditi iz Duha.«
Telesno rojstvo je šele prva stopnja. ko smo še na ravni živalske vrste, prepuščeni svojim nagonom, vrženi v svet boja za preživetje, kjer zmagujejo najmočnejši, najdrznejši, najbolj kruti. V tekmi za preživetje ni brata ali sestre, ampak so samo tekmeci, ko so ljudje veliko hujši od živalske vrste, ker lahko drugega uničijo načrtno in zavestno. Šele rojstvo iz Duha dà človeku pravo kvaliteto, ga dvigne nad živalsko vrsto in ga naredi za krono stvarstva. Rojstvo iz vode in Duha naredi pravega človeka.
Rojstvo iz vode ni dovolj. To je samo simbolično dejanje. Tak krst je prakticiral Janez Krstnik pri Jordanu. Ljudje so množično prihajali k njemu, stopali v vodo in s potopitvijo v reko pokazali, da so pripravljeni sprejeti pokoro in spremeniti svoje življenje. To je bilo le simbolično dejanje, odraz človekove volje, pripravljenosti in želje, naj ga voda prečisti, da bo lahko stopil v svetlejšo prihodnost. Ta krst pa ni dal nobene garancije, da se bodo človekove želje in načrti dejansko uresničili. Janez Krstnik se je dobro zavedal nepopolnosti svojega oblivanja z vodo, zato je ljudem govoril: »Jaz vas krstim z vodo, za menoj pa pride on, ki vas bo krstil z vodo in Svetim Duhom.« Šele to bo tisto pravo rojstvo, ki bo človeku dalo novo kvaliteto.
Dragi starši in botri. Alekseja ste prinesli h krstu v veri, da mu bo ta zakrament vtisnil neizbrisno znamenje, da ni rojen le za ta svet, ampak bo pred njim večnost, po kateri vsi hrepenimo. Krst je prvi zakrament, ki nam odpre vrata, nas vodi čez prag v svetišče, v katerem bo Aleksej korak za korakom postajal Božji otrok in dejaven član skupnosti.
Aleksej še ni sposoben samostojnih korakov, zato sedaj vi, starši in botri, predstavljate njegove ude in ga uvajate v skrivnost življenja. To je pomembna, odgovorna in hkrati lepa naloga. Smete se veseliti, da vas ima Bog za vredne te naloge in vam je zato zaupal poslanstvo uvajanja Alekseja v življenje iz vere.
Sami smo pri tej nalogi večkrat nemočni, zato se zavedamo, da moramo biti najprej sami pod vodstvom Svetega Duha. Sami sebi moramo najprej zagotoviti prave krščanske temelje in živeti iz njih.
Zavedamo se, da je otrok v prvem obdobju svojega življenja velik posnemovalec tega, kar vidi pri starejših. Najgloblji stik ima s svojo materjo in nato z očetom. Starša sta zato njegova prva učitelja, ki ga največ naučita s svojim konkretnim zgledom in načinom življenja. Aleksej bo hodil po poti vere, če mu bosta starša prvi zgled vere v medsebojnem razumevanju, odpuščanju, prizanašanju drug drugemu in tudi v molitvi, prejemanju zakramentov in aktivnem vključevanju v župnijsko skupnost.
Dragi starši in botri, krst Alekseja je najprej za vas in hkrati za vse nas, ki smo se zbrali k temu obredu, povabilo k razmišljanju o tem, kaj smo s krstom sprejeli in kako živimo kot Božji otroci in aktivni člani župnijske skupnosti. Zato bomo sedaj poklicali na pomoč naše zavetnike in Aleksejevega zavetnika, sv. Aleša, naj posredujejo za nas pri Bogu, da bi zares prejemali nove milosti in moč za življenje iz vere. V prošnjah in litanijskih vzklikih se sedaj obrnimo na nebeškega Očeta in občestvo svetnikov.

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information