natisni
PDF

1. Adventna nedelja - C Pridejo dnevi, ko izpolnim obljubo

Prva adventna nedelja je vedno prelomnica in nov začetek. Eno obdobje je zaključeno, začenjamo z novim, zato smo vsi v nekem novem pričakovanju, kaj se bo zgodilo, kaj bo prinesla nova priprava na božič. Tudi slovenski december je svečan, v lučkah, v pričakovanju in lahko celo rečemo, da je do skrajnosti skomercializiran. Vse je povezano z darili in slovesnimi večerjami, kakor da bi med letom stradali in je sedaj napočil čas, ko si končno lahko nekaj privoščimo. V resnici pa se zgodi, da nas ves ta svetleči šarm in reklame potegnejo v svet iluzij in nam pričarajo neke namišljene vrednote. Vse to nas vedno bolj oddaljuje od prave vsebine adventa in božiča.
Advent povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost. Z zgodovinskim spominom preteklost stalno prečiščujemo in ustvarjamo takšno sedanjost, ki nas bo lahko uvedla v prihodnost, na katero gledamo z velikim zaupanjem. Med Jezusovim zgodovinskim in končnim prihodom je sedaj naš čas, ki ga lahko uresničujemo le z vero, upanjem in ljubeznijo.
Danes vsi govorijo o človeku, ki naj bi bil smisel in cilj vseh prizadevanj. To je danes aktualno še toliko bolj, ker so mnogi izgubili delovna mesta in so brez osnovnega za preživetje. Ob vsem tem zakulisnem dogajanju, ko eni ne dobijo nič, drugi pa si zvišujejo plače, ostaja neodgovorjeno vprašanje: Ali prepoznamo v človeku, za katerega se zavzemamo, lik Jezusa Kristusa? Rečeno drugače: kakšen prostor dobiva naša upanje? Se to naše upanje povečuje v korist vsem tistim, ki so ubogi v materialnem in duhovnem smislu?
Zdi se mi, da smo preveč zazrti v to, kar je pred našimi očmi in ne vidimo nebes, kjer je naš Odrešenik. Moti nas križ na steni soseda, h kateremu smo prišli, pri tem pa pozabimo na človeka, ki nas je sprejel, pokazal svojo solidarnost z nami in nam hoče pomagati. Advent, ki ne prepozna ljudi, ki so se znašli v stiski, ni noben advent. Prav tako niso rešitev politične spletke, ki so samo razkazovanje moči, človeka, ki je v stiski, pa zaobidejo.
Bog je že v stari zavezi napovedal, da se bodo obljube izpolnile, zato je treba na trenutno stisko gledati z velikim upanjem. Bog ostaja zvest, kljub človeški nezvestobi, zato je treba tudi sedanjo stisko sprejeti kot priložnost za očiščenje naših namenov in vrnitev k pravi ljubezni, ki vse veruje, vse upa, vse prenaša in nikoli ne mine.
Brat, sestra, pred nama je petindvajset dni priložnosti, da preizkusiva najino vero, upanje in ljubezen. Gre za stvari, ki ne prinesejo večje plače in še manj loterijskega dobitka, sogovorniku pa vendarle dajo upanje, da tudi zanj prihaja »odrešenja dan«. Advent namreč ni ne zaradi daril ne zaradi določene folklore, ampak zaradi ljudi, ki upajo in verujejo, da božja ljubezen nima meja. Samo nekaj je treba upoštevati: ta ljubezen potrebuje tebe in mene, da jo poneseva v svet.
Župnik Branko Balažic

argaiv1133

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information