natisni
PDF

3. adventna nedelja – C Gospod se veseli v obnovljeni ljubezni

Ljubezen je gonilna sila vsega človekovega delovanja. Brez nje ni pravega poleta, ni volje do življenja, ni smisla. Gre za to, da čutimo, da smo za koga nekaj vredni in se hkrati zavedamo, da smo tudi sami sposobni ljubiti drugega takšnega, kot je. Zato je iskanje ljubezni človekova osnovna potreba in hrepenenje, tako otroka, najstnika, odraslega ali starčka na vozičku. Pesnik Minatti nas zato spodbuja: »Nekoga moraš imeti rad!« V sodobni družbi je to postalo nenapisan zakon, ki je prešel v neko svoje protislovje. Besedo ljubezen danes marsikdo ne razume oziroma si pod tem izrazom predstavlja stvari, ki niso ljubezen. Ko opazujemo ljudi, bi morda lahko zaključili, da se imajo bolj radi, kot so se imeli nekoč, kajti povsod vidimo mlade parčke in tudi odrasle pare, ki hodijo z roko v roki, se objemajo na javnih mestih in si vsak dan znajo pokazati drobne pozornosti. Na zunaj se zdi, da je vse v najlepšem redu, vendar nam statistike govorijo, da gre vsak tretji zakon narazen in zato mnogi mladi živijo raje »na koruzi«, ker se bojijo, ker nimajo poguma, ker vidijo prevečkrat »ljubezen na parah«. Pa vendar še vedno drži, da je ljubezen osnovni zakon življenja in brez nje ni mogoče živeti.
»Gospod se veseli v obnovljeni ljubezni!« je govoril prerok Sofonija Izraelovemu ostanku. Kaj to pomeni? Tudi Bog predpostavlja, da neka ljubezen zaide na stranski tir, da se ohladi, da ni več podobna goreči zaljubljenosti, temveč je postala rutina. Zato je od časa do časa treba priliti novega olja, da ljubezen lepše sveti, na ogenj je treba vreči nova polena, da ponovno zažari in zagreje prostor. Ljubezen je kot življenje: vsak dan je drugačna, enkrat vsiljiva, drugič umirjena, zdaj razvajajoča, drugič z visokim glasom in dvignjenim prstom. Ljubezen ima različne obraze in maske, zato jo je treba vsak dan znova prepoznati, jo sprejeti, se ji zdaj bolj prilagoditi, drugič ji samo malo bolj prisluhniti. Takšna je ljubezen, ki ne mine.
Seveda pa se dogaja, da ljubezen pristane v suženjstvu, ko postane neprepoznavna, ko nikogar več ne greje, ko je porinjena na stranski tir in so v ospredju človekovi egoistični interesi. Izvoljeni izraelski narod je to doživljal v časih suženjstva. Vsake okove in tiranijo kakšnega sosednjega kralja so Izraelci razumeli kot posledico greha, ko jim je Bog odtegnil svojo ljubezen, ker se je narodovo srce obrnilo k lažnim bogovom in k stvarem, ki so zgolj nadomestilo za ljubezen. Zato je bilo prerokovo oznanilo o novem božjem posegu in obnovljeni ljubezni znamenje upanje in pravi obliž na skeleče rane.
Brat, sestra, tudi nama je namenjen prerokov klic k vriskanju. Bog naju ima rad, kljub najini nezvestobi. Zato dvigniva srce k njemu, od koder prihaja odrešenje.
župnik Branko Balažic SDB

argaiv1705

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information