natisni
PDF

MOJA URA ŠE NI PRIŠLA

»Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom: Je čas rojevanja in čas umiranja, čas sajenja in čas ruvanja nasada« (Prd 3,1-2). Besede starozaveznega pisatelja zvenijo prepričljivo, da mu ni mogoče ugovarjati. Zatakne se nam ob iskanju odgovora na vprašanje: »Kdaj je pravi čas!«
Mladostnik se pogosto izgovarja: »Zdaj še ni pravi čas!« in svoje odločitve prelaga v nedoločeno in nejasno prihodnost. Ko pride v srednja leta, pravi: »Sedaj ne morem. Preveč sem zaposlen. Ko bom upokojen, takrat si bom privoščil!« Nikoli ni pravi čas.
Je bilo tako tudi z Jezusom? Ko ga je njegova mati Marija opozorila, da je svatom zmanjkalo vina, jo je čudno pogledal in ji odvrnil: »Kaj hočeš od mene, žena? Moja ura še ni prišla.«
Kakšen čuden dialog. Kako se ta otrok pogovarja s svojo materjo. Kakšno prostaško vedenje. Takšni bi bili ugovori tistih, ki spremljajo dogajanje od daleč in se zaustavijo ob besedah. Lahko bi rekli, da je v ozadju nasprotovanje, nadležnost ali preprosto – kakor to izražajo pravila orientalskega obnašanja – brezbrižnost do nekega predloga. Za evangelista Janeza pa ta »ura« pomeni najpomembnejši trenutek Jezusovega življenja, kar sta bila njegova smrt in poveličanje, kot izvir odrešenja za človeštvo. Zato mora biti Jezusovo dejanje nekakšno »znamenje« ali puščica, ki leti proti temu veličastnemu cilju.
Kdaj nastopi pravi čas? Ko se zavedaš kdo si, kaj hočeš in kako boš zastavljene cilje uresničil. Glede na čas in zavzetost, ki jo posvečamo sebi – navadno se vsakdo potrudi, da bi bil cenjen in spoštovan – bi pri tridesetih in še prej vsakdo lahko rekel, da je njegov čas že nastopil. Jezusov čas se je s triintridesetim letom končal in lahko rečemo, da je pustil za seboj bogato sled, ki je nikoli ne bomo raziskali do konca. In zakaj današnji tridesetletniki tarnajo nad bednim življenjem? Zakaj srečamo tako malo ljudi, ki bi izstopali s svojo modrostjo? Poskrbimo za brezhibnost svojega zunanjega videza, a premalo ali nič časa si ne vzamemo za svojo duhovno lepoto in transparentnost. Jezus ni želel delati pozornost zbujajočih čudežev, tudi ni hotel nadnaravne stvari mešati s čisto materialnimi težavami, ki jih je mogoče odpraviti z levo roko. Za stvari, ki jih lahko sami naredimo, ne potrebujemo Boga. Tako je Marija razumela Jezusov odgovor, zato je rekla služabnikom: »Karkoli vam poreče, storite!« Središče dogajanja je Jezus, ob katerem je Marija samo tista, ki »vidi« in opozori, da naj storimo vse, kar nam Jezus naroča. Kako dobro je imeti takšnega svetovalca: lahko je najboljši prijatelj, sodelavec, oseba, s katero sem povezan na daljavo. In kako malo stanejo dobri nasveti prijateljev! Bogu hvala, da komu ni vseeno, kako živim in mi želi stati ob strani.
župnik Branko Balažic

argaiv1133

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information