natisni
PDF

1. postna nedelja – C Če predme padeš in me moliš, bo vse to tvoje

Pravijo, da je sodobni človek avdiovizualno bitje. Svet dojema s sliko in zvokom ter si celostno podobo o svojem življenju ustvarja na podlagi izkušenj. Včasih je bilo življenje zgrajeno na jasnih pravilih, danes pa so osnova vsega doživetja, v skladu z načelom: Več doživetij, bogatejše življenje.
Kdo bi lahko zatrl v človeku to globoko hrepenenje po izrednih, čustveno bogatih trenutkih? V času štiridesetdnevnega bivanja v puščavi je bil Jezus pred podobno skušnjavo. Hudi duh ga je zvabil na visoko goro in mu prišepetaval: »Poglej te čudovite doline, jezera in hribe in vršace, ki jemljejo sapo zaradi svoje lepote in mogočnosti. Kamor seže tvoje oko, povsod sama lepota in bogastvo, ki ga ni moč oceniti. Vse to bo tvoje, če predme padeš in me moliš!«
Kdo ne bi podlegel takšni skušnjavi. Tudi to je naslada, ki človeka zapelje, da izgubi glavo in pozabi, da je v ozadju hudič. Jezus ga je opazil pravi čas in ga zavrnil.
Ustvarjanje bogov je bilo vedno v prvem planu v vseh obdobjih človeške zgodovine. Kljub temu, da smo danes sposobni s svojim razumom razvozlati številne skrivnosti narave in osvojiti druge planete, se ne zanesemo svoj razum, ko je v ospredju smisel našega življenja. Ustvarjalci reklam to dobro vedo, zato nam prodajajo svet iluzij kot edino resničnost: »Ko boš to poskusil, ko boš obiskal ta kraj, ko se boš prepustil spretnim rokam te maserke, boš odkril najgloblje radosti!«
Brez muje se še čevelj ne obuje! pravi slovenski pregovor. Mi pa hrepenimo po radostih, ki so za primerno plačilo na dosego roke. Denar, standard, draga potovanja, glasbeni in filmski zvezdniki, ljudje na političnem, gospodarskem in medijskem položaju predstavljajo sodobni panteon – svetišče bogov. Veliko jih je, čez noč se dvignejo, kratek hip zablestijo in kot bi trenil potonejo v pozabo. So to res bogovi, ki mi odpirajo prihodnost, ki se ne neha z osemdeset, devetdeset ali s sto leti? Kako jih poveličujemo, kakšne spomenike jim postavljamo, na koncu pa sledi razočaranje.
Jezus je zavrnil hudiča s stavkom: »Svojega Boga moli in samo njemu služi!« Samo eden mora biti. Če jih je več, si razdvojen, v precepu in brez garancije, ali bo tvoja odločitev pravilna. Treba bo odpovedati pokorščino osebnostim, ki nas zavajajo in pomesti z maliki, ki bi radi imeli kontrolo nad vsem. Naš Bog ni diktator, njegova ljubezen ne pozna meja. Samo od mene je odvisno, ali jo bom sprejeli ali zavrgel. Zato verujem, upam, da mi bo Bog dajal moč vedno, ko ga bom prosil in mi ne bo treba iskati pomoč pri vedeževalcih.
župnik Branko Balažic, SDB

argaiv1133

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information