natisni
PDF

3. postna nedelja – C GOSPOD, PÚSTI JO ŠE LETOS

Pravičnost je izraz, ki je ob ljubezni gotovo med najpogostejšimi. Že majhen otrok se zaveda, kdaj ga je zadela kazen po pravici in kdaj se mu godi krivica. Nepravičnost boli, ker čutimo, da je napadena naša osebnost in z njo vse, kar si mislimo o sebi sami in kakšno mnenje so si o nas ustvarili drugi. Kdor se ne zna potegniti zase je šleva. Mož, ki se ne zavzame za svojo družino, ki je napadena od zunaj, je ničvrednež. Torej velja načelo: vsakemu prekršku naj takoj sledi kazen. Za muslimanske dežele bi lahko rekli, da se kar dosledno držijo tega načela, zato je maščevanje še vedno pravilo. Tudi kristjani ne bi radi črtali starozaveznega pravila: oko za oko in zob za zob, posebno ko gre za vojaške spopade, konflikte med narodi, rasami ali za drobne probleme s ciganimi in drugimi neprilagojenimi skupinami.
Jezusu so predstavili problem o skupini Galilejcev, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. Hoteli so zvedeti za njegovo stališče. Jezusov odgovor je bil zelo preprost: »Mar mislite, da so bili ti bolj krivi od onih, ki so zbežali in se poskrili? V človeških konfliktih bo vedno nekaj žrtev, velikokrat tudi nedolžnih žrtev, a krivi so vsi, ki so sodelovali, pa čeprav so se v določenem trenutku potuhnili, zbežali ali se predali. Vendar, če se ne spreobrnejo, jih čaka enak konec.«
Kam je meril Jezusov stavek o spreobrnjenju? Kaj ta beseda pomeni? Gre za radikalno, temeljno spremembo življenjske poti, ki človeka popolnoma prevzame. Najtežje spremembe se dogajajo v glavi, v sposobnosti presojanja, v človekovem umu in mišljenju. Naša stališča koreninijo v našem umu, se nato najprej ubesedijo in dobijo obliko v konkretnem dejanju. Za vse to pa je potreben čas in velika mera potrpežljivosti. Zato: hvala Bogu, da vsakemu slabemu, napačnemu dejanju ne sledi takoj kazen.
Jezus je to ponazoril s smokvo, ki je nekaj let izčrpavala zemljo in ni dajala nobenih sadov. Sledil je gospodarjev ukaz: »Posekaj jo!« Služabnik pa je odgovoril: »Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in jo pognojim. Morda bo naposled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.«
»Daj mi še nekaj časa. Potrpi z menoj!« otroci govorijo s svojo neverbalno govorico, ko so proti vsemu, ko bi radi vse uničili, ker se ne znajdejo, ker še niso našli svojega mesta pod soncem. Če bi bili starši dosledni, bi bila pokopališča polna svežih grobov. Morda bi takšne dosledne kazni kaj zalegle, kakšnih večjih rezultatov pa gotovo ne bi prinesle. V zraku bi še vedno ostalo vprašanje: »A si ti kaj boljši? Si tako dosleden in popoln, da smeš kaznovati vsako napako? Potrpi, kajti Bog je s teboj zelo prizanesljiv!«
župnik Branko Balažic

argaiv1133

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information