natisni
PDF

3. velikonočna nedelja GOSPOD JE

Ime je zelo pomembno, saj na nek način predstavlja osebo, ki ji ime pripada. Starši so navadno zelo izvirni pri izbiri imen svojim otrokom. Pogostokrat pa se zgodi, da izvirnost in dober okus ne gresta skupaj, zato so mnogi otroci obremenjeni in v posmeh drugim zaradi svojega imena. Včasih so se starši pri izbiri imena zgledovali po svetnikih, danes pa so »zgledne« osebnosti filmski in glasbeni idoli, podobni zvezdnim utrinkom, ki se hitro pojavijo in še z večjo hitrostjo izginejo. Ko otrok odraste večina več ne ve, kdo je bil idol po katerem je dobil ime. Stvari se še bolj zapletajo ob izbiri poklicev: starši se radi pohvalijo s svojimi otroci: »Naša bo ‘dohtarca’, naša je magisterij kar preskočila in dela že doktorat, naš bo pa šel študirat za ‘gospoda’ …« Dodatki pri imenih danes veliko pomenijo, ker so pogostokrat povezani z denarjem, položajem v družbi, potovanji, kariero. Težko pa je reči, ali ti naslovi kaj pomagajo, da smo bolj blizu ljudem, ki nas potrebujejo. Splošno mnenje je, da so ljudje z akademskimi naslovi cenjeni v družbi, ker imajo zveze, zato je koristno spoštovati take ljudi in se jim klanjati, ker nikoli ne veš, kdaj boš kaj potreboval.
Kako je bilo v Jezusovem času? Akademske naslove so imeli redki posamezniki, največkrat pismouki in farizeji, ki so jim pripadala najvišja mesta v družbi. Apostoli so bili preprosti ribiči, ki so svojega učitelja klicali Gospod. V Stari zavezi je to pomenilo, da ima oseba neko oblast nad svetom, zato so ga največkrat uporabljali za Boga. Ko so z imenom Gospod naslavljali Jezusa, je to pomenilo, da ga sprejemajo kot tistega, ki je enak Očetu, zato je gospodar zgodovine in ima oblast nad vsem, tudi nad smrtjo in bo nekoč vladal vsemu. Stavek »Jezus je Gospod!« je tako najstarejša izpoved vere v Jezusovo božanstvo.
Apostoli so se zavedali, da je Jezus zares Gospod. Po čudežu obilnega ribjega lova je Peter padel pred njim na kolena in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Pred Jezusom so se vsi počutili majhne in grešnike, kajti njegove besede so potrjevala izredna dela in čudeži, kar ni bil sposoben narediti človek, ampak samo Bog. Za mnoge je bil Jezus svet človek in Božji poslanec. Za apostole in množice ni bil idol, ampak odrešenik, ki jim ni blizu le v telesni stiski, ampak jim odpušča grehe in jim tako zagotavlja svetlo prihodnost.
Jezus si ni sam izbral vzdevka Gospod, ampak so mu ga izbrali tisti, ki jih je prepričal s svojim naukom? Nam to kaj pomeni? Če njegovo ime izgovarjamo malomarno in kot kletvico, potem za nas nima nobene vrednosti. Če nas osrečujejo »odrešeniki«, ki smo si jih sami ustvarili, potem jim moramo slediti. Če je resnica drugačna, potem je čas, da priznamo zmoto in se vrnemo nazaj na pravo pot. Odločitev je naša.
Branko Balažic, SDB

argaiv1705

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information