natisni
PDF

1. dan: Na sprehodu

Lepo sončno nedeljsko popoldne. Družina Novak se je po kosilu odpravila na sprehod. Spredaj je hodil oče Janko s sinom Matejem in hčerko Ano, zadaj pa sta šli mama Jožica z najmlajšo hčerko Evo.
Eva je zelo vedoželjen otrok. Stara je sedem let in bo drugo leto šla k prvemu svetemu obhajilu. Z mamo hodita zadaj in se pogovarjata. Od časa do časa steče Eva v travo ob poti. Utrga cvetni popek ter ga prinese mami.
»Mami, kakšne barve bo ta cvet, ko se bo razcvetel?«
»Ta popek je od ivanjščice. Bel bo in v sredini rumen,« je odgovorila mama.
Spet sta šli naprej, mama se skloni k Evi in ji reče:
»Eva, ti si že velika deklica. Drugo leto boš že šla k prvemu svetemu obhajilu. Treba se bo pripraviti, da boš vedela, kaj se bo takrat zgodilo.«
»Da, mami, saj hodim k verouku in gospod župnik nas bo vsega naučil.«
»Seveda hodiš k verouku, toda tudi doma ti bomo morali pomagati, da boš bolje razumela, kaj se bo zgodilo na tisti veliki dan.«
»Ali nas gospod župnik ne bo vsega naučil?« je nekoliko razočarano rekla Eva.
»Veliko vas bo naučil. Toda veš, moja mala, pri verouku vam gospod župnik ne more vsega povedati, saj se srečujete samo eno uro na teden. Potrebno bo, da ti še doma kaj razložimo in povemo.«
»Kdaj mi boš pa razložila še vse tisto, kar gospod župnik ne bo povedal?«
»Premišljevala sem že o tem,« je rekla mama. »Mislim, da bo najbolje, da bova velikokrat šli k sveti maši in ti bom lahko veliko razložila.«
»Mami, saj grem vsako nedeljo z vsemi k sveti maši!«
»Veš, Eva, takrat gremo vsi skupaj in je premalo časa, da bi lahko razložila, kar bi bilo prav, da veš. Rada bi, da bi šli tudi med tednom velikokrat k sveti maši. Po poti se bova lahko veliko pogovorili.«
»Ali ne bova hodili z avtom?«
»Ne, Eva, peš bova hodili. Saj ni daleč. V dvajsetih minutah bova prišli do cerkve. Tja in nazaj grede pa se bova lahko pogovarjali. Veš, lepo bo!«
Eva je bila malce zamišljena, kot da bi tehtala, če ne bo preveč naporno. Molk je prekinila mama Jožica in dejala:
»Ko sem bila jaz v tvoji starosti, sem se veselila nedelje, ko smo šli skupaj z očkom, mamo in bratoma k sveti maši. Veliko smo se pogovarjali in očka je moral veliko odgovarjati na naša vprašanja. Bilo je tako lepo, da so mi tisti trenutki ostali nepozabno v spominu.«
»Ali si imela daleč do cerkve?«
»Da, kar daleč je bilo. Hodili smo eno uro. Dovolj časa je bilo za veliko, veliko vprašanj. Bili smo zelo radovedni in očka nam je vedno znal odgovoriti. Boš videla, da bo tudi tebi všeč.«
»Kdaj bova pa prvič šli?«
»Lahko bi šli že jutri. Jaz se bom podvizala, da bom hitro prišla iz službe. Ti boš ta čas že naredila domačo nalogo. Ko pridem domov se bova pripravili in lepo mirno odšli peš k večerni sveti maši.«

Domača naloga:
Pogovori se s starši, kako boš letos obiskoval šmarnice. Povabi jih, da bi hodili skupaj.

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information