natisni
PDF

2. dan: Blagoslovljena voda

Naslednjega dne je Eva že čakala, da se mama vrne z dela. Domačo nalogo je marljivo naredila.
Končno se je mama vrnila. Eva jo je imela rada in veliko sta bili skupaj, kadar je bila doma. Mama je znala odgovoriti na vsa njena vprašanja, nikoli je ni pustila brez odgovora.
»Eva, preobleci se, ob pol šestih bova odšli od doma. Sveta maša je ob šestih. Počasi bova hodili in prišli pravočasno.«
»Mami, ali nisem dovolj dobro oblečena?«
»Ne, Eva! Ta obleka je za doma, če pa greva k sveti maši, moraš biti lepo urejena. Tudi na obisk gremo vedno lepo oblečeni. Sedaj pa greva k Jezusu na obisk, zato ne moreš iti kar v tej obleki, s katero se podiš okoli hiše.«
Eva se je preoblekla. Nadela si je lepo modro krilce in temno modro jopico. Tudi mama je bila hitro pripravljena in sta šli. Eva je prijela mamo za roko. Po poti sta se pogovarjali vse mogoče reči. Deklica je bila zelo zgovorna in je veliko spraševala. Pot jima je hitro minila in že sta bili pred cerkvenimi vrati. Malo sta počakali zunaj in pogledali na grob starih staršev, potem pa mirno vstopili v cerkev. Ko sta prišli skozi vrata, je mama dvignila Evo, da je prstek pomočila v blagoslovljeno vodo. Lepo je naredila znamenje križa, pokleknili sta pred Jezusom in sedli v klop.
Zvonček je zacingljal. Gospod župnik je pristopil in sveta maša se je začela. Eva je sedela poleg mamice in jo gledala, kako moli. Včasih se je ozrla tudi nazaj in pogledala, kako drugi sodelujejo.
Po sveti maši sta se hitro odpravili domov, da ne bi hodili po temi, saj dnevi še niso bili dolgi. Že po nekaj minutah hoje je Eva radovedno vprašala:
»Mami, zakaj sva se pokrižali, ko sva prišli v cerkev in tudi ko sva šli ven?«
»Pokrižamo se, ker stopimo v svet prostor, kjer prebiva Jezus. Ko sva se pokrižali in pokleknili, sva ga prvič pozdravili. Pokrižaš se in tiho rečeš ‘V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha’.
Blagoslovljena voda je nekaj Božjega. Duhovnik jo je blagoslovil, da bi nam bila v pomoč. Spomni nas na krst, ko smo bili obliti s krstno vodo in postali Božji otroci. Ko se pokrižamo, se zavemo, da smo Jezusovi. Še bolj tesno se povežemo z njim, on pa nam pomaga, da sveto mašo doživimo kot srečanje z njim.
Ko se pokrižamo ob vstopu v cerkev, pomeni, da svoje misli puščamo pred vrati in v cerkvi skušamo misliti samo na Jezusa. Ko pa odhajamo, se pokrižamo, da se od Jezusa v Cerkvi poslovimo. Blagoslovljena voda nas kot sveto oblačilo varuje pred napadi skušnjavca, ki bi nas rad zapeljal na kriva pota.«
»Mami, ali bi tudi doma lahko imeli kropilček z blagoslovljeno vodo?«
»Seveda ga lahko imamo! Ko bomo skupaj romali na Brezje, bova tam kupili lep kropilček in ga pritrdili na steno ob izhodu. Ko boš šla od doma, se boš lahko vedno pokrižala z blagoslovljeno vodo, in ob prihodu nazaj ravno tako.«

Domača naloga:
Ko greš od svete maše, pomoči prst v blagoslovljeno vodo in se lepo in spoštljivo pokrižaj!

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information