natisni
PDF

12. Kam si dala denar?

Ko so prišli domov, je bila Eva še vedno radovedna. Prijela je mamo okoli pasu in se prižela tesno k njej. Mama je čutila, da jo spet muči zvedavost. Dvignila jo je v naročje, poljubila in vprašala, kaj bi še rada vedela. Eva je vtaknila prstek v usta in nekoliko sramežljivo vprašala:
»Mami, kam si danes dala denar?«
»O, ti moja mala radovednica. Pridi, sediva raje na klop in ti bom vse razložila.«
Sedli sta na klop ob kmečki peči in mama je povzela besedo:
»Denar sem danes dala v pušico. Tisti rdeči vrečici iz blaga, ki je nasajena na palico, se reče pušica. Z njo cerkovnik ali ministranti zbirajo denar, ki ga verniki darujemo za cerkvene potrebe.«
»Zakaj pa niso prišli po denar že na začetku?«
»Na začetku so druga mašna opravila, takrat ko je prišel cerkovnik pobirat darove, pa je bilo darovanje; to je del maše, ko se daruje. Duhovnik daruje na oltarju kruh in vino Bogu, da postaneta Jezusovo telo in kri. Mi verni pa darujemo svoje darove za tiste, ki potrebujejo naše pomoči. Denar, ki se zbere pri sveti maši, se porabi za vzdrževanje cerkve in za uboge. Kadar so pa potrebe res velike, duhovnik prosi v posebni nabirki za določen namen. Takrat smo povabljeni, da podpremo njegovo prošnjo in darujemo več.«
»Koliko pa?«
»Veš, Eva, to je prostovoljno. Kolikor zmore posamezen vernik. Lahko malo, lahko pa tudi veliko. Dar mora biti vedno dar iz ljubezni.«
Mama se je nekoliko zamislila. Nato je rekla: »Veš, to darovanje ima že dolgo, dolgo zgodovino. V času prvih kristjanov, kmalu po Jezusovem vnebohodu, so živeli vsi kot bratje in sestre. Bili so ena sama velika družina. Med seboj so si veliko in radi pomagali. Ko so prihajali k maši, so prinašali s seboj tudi različne darove: kruh, vino, sadje in še druge darove. Te so potem blagoslovili in jih odnesli tistim, ki niso mogli priti, ker so bili bolni ali ubogi. Del tega, kar so prinesli, so pa skupaj zaužili. Tako je bila vsaka nedeljska sveta maša res snidenje z Jezusom in srečanje med brati in sestrami. Danes so razmere drugačne. Ne prinašamo več naravnih dobrin, ampak darujemo denar, da z njim gospod župnik pomaga ubogim. Lahko pošlje v misijone, lahko da na Karitas ali pa po svoji presoji pomaga komurkoli.«
Eva je poslušala in bila zamišljena. Videti je bilo, da bi rada še več pojasníl. Obsedeli sta na klopi.

Domača naloga:
Od darov, ki jih prejmeš, daj nekoliko v pušico.

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information