natisni
PDF

23. Jezus prebiva v srcu

Mama in Eva sta šli proti domu. Eva še vedno ni razumela vsega, kar ji je mama govorila o Jezusu, ki je Jagnje Božje.
»Mami, zakaj Jezus vzame naše grehe in nam jih odpusti?«
»Jezus nas ima tako rad, da nas ne kaznuje. Njegova ljubezen je tako velika, da je njemu bolj hudo kot nam, kadar kdo naredi greh. Veš, velik greh ni samo zlo, je tudi dejanje, s katerim naženemo Jezusa proč od sebe. In to Jezusa najbolj boli. Rad nas ima, mi pa ga odganjamo proč in se oklepamo slabega. Jezus ve, da bomo brez njegove družbe težko živeli. Brez njega ne bomo mogli delati dobro. Otroci brez Jezusa ne morejo ubogati in ljubiti svojih staršev. Jezus, ki je ob njih, jim pomaga, da imajo starše radi. Tudi starši bi brez Jezusa v srcu težko nesebično ljubili svoje otroke in se razdajali zanje.«
»Ali tudi tebi pomaga Jezus, da imaš mene, Mateja in Ano tako zelo rada?«
»Seveda, Jezus mi pomaga, da vas imam bolj rada. On mi pravi, da moram v vas gledati njega, ki prebiva v vaših srcih. Če imam vas rada, imam rada Jezusa. Če vas učim lepo živeti, vam pomagam, da je Jezus z vami vedno, ko se igrate, učite ali delate.«
»Prej si rekla, da nam Jezus daje toplino. Kdaj me greje?«
»Eva, Jezus ne greje tvojega telesa, ko te zebe. Jezus greje tvoje srce. Kadar rada ubogaš, si vesela. Tudi kadar pridno delaš in se učiš, čutiš v sebi veselje, da si nekaj naredila. Tisto veselje, ki ga čutiš, ti daje Jezus. On te blagoslavlja, on se veseli s teboj, ko si ti dobra. Kadar pa ne delaš dobro, si nemirna. Če si skrivaj naredila kaj slabega, se bojiš, da se bo zvedelo in te bo sram. Vidiš, takrat te Jezus ne greje v srčku. Zato te je strah in si nemirna pa tudi vesela ne moreš biti.«
»Mami, kdaj pa pride Jezus k meni?«
»Jezus pride takrat, ko ga povabiš k sebi. Kadar moliš, se z Jezusom pogovarjaš in ga vabiš v srce. Prosiš ga, naj pri tebi ostane in te varuje. Če misliš na Jezusa, kadar moliš, zagotovo pride k tebi. Ostaja pri tebi in ti pomaga, da se bolj pridno učiš. Kadar pa ne ubogaš ali slabo delaš, takrat naženeš Jezusa iz svojega srca. On odide in z bolečino čaka, da ga spet povabiš k sebi. Na najbolj čudovit način pa pride Jezus k človeku v svetem obhajilu. Drugo leto ga boš tudi ti lahko prejela na praznik prvega svetega obhajila.
Poglej, Eva, sva že doma! Ker sva se pogovarjali, nama je pot minila, kot bi trenil. Jutri greva spet!«

Domača naloga:
Zvečer premisli, ali si preko dneva Jezusu naredil kaj bolečine in si ga žalil. Prosi ga, naj ti odpusti, in ga povabi, naj vedno ostane v tvojem srcu.

argaiv1061

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information