natisni
PDF

26. Pozdrav miru

Nedelja. Sonce je že zjutraj prijetno grelo. Obetalo je, da bo nedelja lep in vroč dan. Novakova družina se je pripravljala, da se odpelje k nedeljski sveti maši. Vsi so že bili pripravljeni, le mala Eva še ni bila nared. Tudi zjutraj je bila njena radovedna glavica nadvse budna. Očija je spraševala vse mogoče reči in pri tem pozabila na oblačenje za k sveti maši.
Končno je bila tudi Eva pripravljena. Usedli so se v avto in se odpeljali. Po sveti maši so se nekoliko zadržali pred cerkvijo in se pogovarjali z znanci. Mala Eva je bila v gruči otrok, ki so se po svoje igrali. Mama jo je prišla poklicat, da gredo domov.
Na poti domov se je Evi spet razvezal jeziček in vprašanja so kar deževala iz nje.
»Mami, zakaj smo se danes pri maši pozdravljali, ko smo si podali roke. Ali ni na koncu maše malo pozno za pozdrav?«
»Eva, to ni navaden pozdrav, ko prideš k prijateljem na obisk. To je pozdrav miru. Jezus nam prinaša mir in želi, da bi si ta mir med seboj delili. Stisk roke pomeni, da mir, ki mi ga daje Gospod, delim naprej. Ta pozdrav ni za vsako sveto mašo. Kdaj je primerno, presodi župnik sam. Posebej ob praznikih je lepo, ko nas župnik ali pa kdo drug z nekaj besedami uvede v to dejanje. Zelo prikladno je, kadar sveto mašo obhajamo v mali zaključeni skupini.«
»Zakaj pa gospod župnik ne pride med ljudi in jim poda roko?«
On je voditelj bogoslužja in mora ostati pri oltarju. Zanj ne bi bilo primerno, da bi šel po cerkvi in se rokoval z ljudmi. Če bi bilo tako, bi moral roko podati vsem ljudem, to bi pa dolgo trajalo. Tudi zbranost bi se izgubila, če bi hodili križem kražem in se rokovali. On poda roko samo svojemu najbližjemu ministrantu ali pa vsem ministrantom in je dovolj. Tudi medve nisva hodili po cerkvi in iskali, komu bi še lahko dali roko. Podali sva roko tistim, s katerimi sva sedeli skupaj, ter ostali mirni in zbrani v pripravi na obhajilo.«
»Ali lahko narediš še kako drugače, kot pa da podaš roko?«
»Znamenje miru se poda vedno v skladu z navadami, ki so v določenem kraju. Ni prav, da bi med sveto mašo naredili zmedo ali pripomogli, da bi bili nekateri ljudje raztreseni.«
Ko so se pripeljali domov, je Eva veselo skočila iz avta in stekla v hišo.

Domača naloga:
Ko prideš domov, z ljubeznijo podaj staršem in bratom ter sestram roko in se jim zahvali za vse, kar ti dobrega storijo.

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information