natisni
PDF

15. Navadna nedelja - C Madžarski pevci s hvalnico Bogu - Jože Zadravec

Madžarski pevci s hvalnico Bogu
Že 90 let sodeluje pri bogoslužju cerkveni pevski zbor sv. Ladislava

Zbor »Kobányai sv. Ladislav« je v nedeljo, 11. julija, na praznik sv. Benedikta (480-547), »zavetnika Evrope«, v nizu  svojih evropskih potovanj prispel tudi v Marijino romarsko svetišče na Rakovniku. Dopoldansko »deveto« mašo (mag. Janez Potočnik)  je spremenil v veličastno simfonijo z izvedbo Misse Solemnis in honorem Sanctae Caeciliae (Charles Gounod) ter del drugih znamenitih skladateljev (Palestrina, Liszt, Mozart) v latinskem in madžarskem besedilu.

S svojim veličastnim petjem (zborovodja Istvan Varsanyi, organist Marton Horvath) so oživljali  »nehotni spomin« na benediktince, ki so po priseljevanju narodov v šestem stoletju polagali temelje evropske kulture, ljudi so učili obdelovati zemljo, obrti, šolstvo, gradili so samostane in cerkve ter tako pomagali pri srednjeveškem oblikovanju Evrope. To je bil tudi svetovni dan prebivalstva (razglašen v letu 1987, od takrat je prebivalstvo naraslo za dve milijardi). Oživljali so tudi zgodovinski spomin na svojega  svetniškega vladarja sv. Ladislava (1041-1095), ki je nadaljeval krščansko tradicijo svojih prednikov, predvsem na velikega kralja Štefana I. ter njegovega sina Emerika / Imreta; pri papežu je dosegel, da ju je razglasil za svetnika, sam pa je zanju sezidal lep grob v cerkvi sv. Joba pri Velikem Varadinu, ob cerkvi samostan, tu ustanovil škofijo ter postavil novo stolnico, posvečeno Božji materi Mariji.

Zborovsko petje je velik prispevek za oblikovanje župnijskega občestva. To izkušnjo ima Cerkev slednje evropske dežele. Župnijska cerkev sv. Ladislava je lani družno z ustanovitvijo zbora praznovala 90 let neprekinjenega delovanja; v tem času so se zvrstili ugledni zborovodje in solisti, zasloveli so tudi na mednarodnih pevskih festivalih z verskimi skladbami najboljših evropskih skladateljev. Najpomembnejše pa je, da je ta cerkveni zbor  nepretrgoma deloval tudi v najbolj vročih komunističnih političnih razmerah. To pomeni, da so mojstrske, z vero in duhovnostjo  motivirane skladbe dragocena vezenina večnosti in je zato ne morejo ugonobiti še tako ateistično zagrizeni oblastni agresorji.
Kdo je bil sveti Ladislav ali po madžarsko Laszlo, po katerem se imenuje ta mešani cerkveni pevski zbor? V romarski cerkvi v Turnišču pripovedujejo o tem svetniškem vladarju  najstarejše freske na stenah stare cerkve: pred pobožnim plemičem Ladislavom, donatorjem cerkve ter zvestega Marijinega častilca klečita njegova dva še nepolnoletna otroka,
Še več je njegovih podob na Hrvaškem, pač zato, ker je bil sveti Ladislav ustanovitelj škofije v Zagrebu, in na Poljskem, kjer je zavetnik mesta Varšave. Veliko podob sv. Ladislava je tudi v Rimu, v Švici in Nemčiji. Vse to potrjuje mednarodni pomen sv. Ladislava, kar ga povezuje s sv. Benediktom, zavetnikom Evrope.   Župnijska cerkev v Beltincih je njemu posvečena najbrž zaradi tega, ker je njen investitor bil zemljiški gospodar Ladislav Ebergeny: ta je v  oporoki dedičem zabičal, da morajo v Beltincih zgraditi cerkev, posvečeno njegovemu zavetniku sv. Ladislavu (zgradili so jo leta 1742).
Ladislav je bil napol Poljaka, pranečak ogrskega kralja sv. Štefana I.,  za kralja je bil potrjen leta 1077, slovesno okronan pa leta 1081.
Nadvse je pomembno, da je Ladislav, človek orjaške in lepe postave, bil  utrjen in neupogljiv krščanski značaj, dajal je prednost pravici nad nasiljem, odločno je branil zakoniti red, nepregledne množice so ga ob kronanju pozdravljale, ljudstvo je dobro poznalo njegovo srčno plemenitost, papežu Gregorju VII. je zagotovil, da bo v svoji državi branil pravo vero in krščansko nravnost, da bo v svojem narodu izkoreninil aziatske nravi in poganske navade, med drugim je uvedel stroge predpise (prim. kdor bo javno malikoval, bo za globo moral oddati vola, kdor bo samovoljno izostal od nedeljske maše, bo moral prestajati telesno kazen.) Od preprostih ljudi je zahteval, da spoštujejo božjo postavo, cerkvene zapovedi, bil je zelo strog do  duhovnikov; od njih je zahteval, da morajo svojim vernikom biti v vsem dober zgled. Zanj so bili vsi ljudje enaki, svojega krivičnega bratranca Salomona, ki je naščuval divja plemena, da bi na čelu z njim zasedli prestol, a mu ni uspelo, je prisilil, da je zapustil domovino; poslej je spokorno živel pri Pulju v Istri – in tam tudi umrl.
Sv. Ladislav je svoj krščanski slog življenja nenehno klesal: s postom (vina ni pil nikoli), pokoro in z molitvijo (včasih je celo noč prebil v molitvi). Svojo vdanost Cerkvi je dokazoval z mnogimi dobrimi deli. V oporoki je  zapisal, da vse premoženje zapušča cerkvam in revežem. Umrl je leta 1095 v Nitri na Slovaškem. Cerkev ga je za svetnika razglasila leta 1192. Na tem svetniškem duhu sloni cerkveni pevski zbor sv. Ladislava in zdrav duh madžarskega naroda.  
JOŽE ZADRAVEC


argaiv1958

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information