natisni
PDF

25. navadna nedelja – C Ne morete služiti Bogu in mamonu - Branko Balažic

Zgodba pripoveduje o človeku, ki je slovel kot velik lisjak: zase je vedno najbolje poskrbel. Nekoč je na sprehodu srečal svojega župnika in se z njim zapletel v pogovor. »Veste, gospod župnik, lani je bil pridelek slabši, zato sem malo privil cene, da zaslužek ne bi bil nič manjši. Letos pa bolje kaže, zato bo malo nižja cena, pa se zgliha.« »Ja, ja, vi trgovci vedno naredite sebi v korist!« »Ja, kako pa naj naredimo drugače: ko nam manjka vzamemo, ko pa nam ostaja, malo razdelimo, pa se zgliha.« se je možakar še naprej hvalil. Župnik ga je nekaj časa debelo gledal, nato pa mu je rekel: »No, ja, s teboj verjetno ne bo nič drugače: Bog te je dal, hudič te bo vzel, pa se zgliha.«
Da smo ljudje veliki lisjaki, ni iznajdba našega časa. To je opazil že Jezus, zato je svojim poslušalcem povedal zgodbo o krivičnem oskrbniku, ki je opazil, da se mu maja stolček, zato se je hotel s prefinjeno potezo zmanjševanja dolga pokazati kot dobrotnik. Jezus je pripoved zaključil s stavkom: »Ne morete služiti Bogu in mamonu.«
Marsikdo bi rad sedel na dveh stolih: rad bi sklenil pogodbo s krivičnim mamonom in užil vse sladkosti tega življenja. Za mnoge filmske in glasbene zvezdnike pravijo, da se prodajo hudiču, ki jim zagotavlja kariero in bogastvo. Tako vstopijo v službo širitelja zla, ki ljudi vodi v zmoto, nered in nasilje. Vsakdo, ki se jasno zaveda, da je postal služabnik vladarja teme, pa ne more zanikati, da obstaja tudi vladar luči, zato bi se rad prikupil tudi njemu in si tako zagotovil vsaj neodločen rezultat pri poslednji sodbi. Apostol Janez je to opazoval v svojem skrivnostnem videnju in zapisal stavek: »Vem za tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč. O, ko bi le bil mrzel ali vroč! Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust.«
Res ni mogoče služiti dvema gospodarjema. Človek ne more biti dolgo razdeljen sam v sebi, pa čeprav se ne bi rad zameril ne enemu ne drugemu. Slejkoprej spoznamo, da se namesto nas ne more odločati kdo drug. Sprejetje Boga pa je ena od temeljnih odločitev, ki nam odpira ali pa zapira našo prihodnost, naše dobro telesno in duhovno počutje in našo večno srečo.
Na koga se bomo zanašali pri odločanju: na razum ali na kriterije srca? Razum je navadno velik egoist, ki vidi le sebe, naše srce pa je zadnji kriterij, ki odloča o tem, na koga se bo navezalo, komu bo zaupalo, s kom bo igralo življenjsko igro. To srce je tudi najstrožji sodnik, ki ne pozna malenkosti. Mi si sicer domišljamo, da lahko varamo samega sebe, toda srce tega ne dopusti in nas slejkoprej razgali.
župnik Branko Balažic, SDB

argaiv1705

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information