natisni
PDF

20. navadna nedelja – C Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo - Branko Balažic

Zanimivo je opazovati mlade in tudi manj mlade na disko zabavah in plesih. Ob raznobarvni florescentni svetlobi, v na pol zatemnjenem prostoru se telesa zibajo v divjih ritmih, zavore korak za korakom vedno bolj popuščajo, glasba postane vse in ples je kot ekstaza, ki se zaleze v vse pore telesa in človeka popolnoma omami. V takih trenutkih so mladi zares to, kar so v resnici, polni energije in ognja. Danes so takšni časi, da lahko mlade izzoveš s pravo ponudbo in začetni plamenček se spremeni v mogočen kres, ki ga je težko omejiti in obvladati.
Jezus je ob neki priložnosti presenetil svoje poslušalce s stavkom: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo in kako želim, da bi se kmalu vnel.« Je morda hotel zanetiti iskro v svojih poslušalcih, da bi se vneli v svoji gorečnosti za Božje kraljestvo in postali mogočen ogenj, ki uničuje vse pred seboj? Mogoče pa ni imel pravih poslušalcev? Če bi se obrnil na mlade tistega časa, jih potegnil v svoje delo tako, kot je navdušil apostole, bi morda uspel s svojim načrtom?!
Kaj si je Jezus predstavljal pod pojmom »ogenj«? Ogenj je v Svetem pismu simbol navzočnosti živega Boga, ki se razodeva. Tako kot ogenj prečiščuje kovino, Božja navzočnost prečisti človeka. Jezusov prihod naj bi predstavljal konec starih časov, ker on predstavlja konec ene in začetek druge dobe, novega neba in nove zemlje. To se bo začelo s prihodom Svetega Duha, ki se je na prve binkošti ravno tako razodel v ognju v obliki plamenov. Danes bi pričakovali, da bo Jezusov nauk mlade tako razplamtel in podžgal kot to naredita glasba in ples v diskotekah. A, žal, se to ne zgodi. Kje so vzroki?
Večkrat imam občutek, da je krščanstvo podobno uspavalni tabletki: starejši najdejo v cerkvi poceni tolažbo, se sprijaznijo s svojim stanjem in z zdolgočasenimi obrazi čakajo smrti. Jezus pa ni prinesel pomirjevalne tabletke, ampak vžigalico, ki jo misli vsak trenutek prižgati. Noče nas uspavati z lepimi idejami, temveč nas podžgati za akcijo. Zakaj se mu ne prepustimo?
Večkrat imam pred očmi misijonarja, ki je na vprašanje, kako je v Indiji zmogel s traktorjem, preprostimi priključki in golimi rokami puščavo spremeniti v rodovitno polje, odgovarjal: »Odgovor je zelo preprost: če si zaljubljen v Jezusa, če ga zares ljubiš, ni nobena stvar pretežka!« Res je: kdor ima Jezusa rad, kdor se zaljubi vanj, se mu prepusti brez zavor in mu zaupa. In Jezus naredi svoj del: prižge vžigalico, ki se spremeni v močan ogenj, ki kovino prečisti, da zažari v prvotni lepoti. Vera, upanje in ljubezen, te tri iskre lahko razplamtijo ogenj, ki ga ni mogoče več pogasiti.
župnik Branko Balažic, SDB

argaiv1133

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information