natisni
PDF

23. navadna nedelja – C Kdor se povišuje, bo ponižan - Branko Balažic

Kaj je najpogostejša tema pogovorov na žurih in banketih? Moška družba izpostavlja poslovne uspehe in kariero, ženskam pa beseda bolj steče o modi, sanjskih potovanjih, ljubezni in otrocih, ki so izjemno nadarjeni. Pogovori potekajo v prvi osebi, da lažje pride do izraza govorčeva enkratnost, nadpovprečne sposobnosti in poviševanje nad ljudmi. Če ga vprašamo, zakaj je tako vzvišen, ga užalimo in se bo začel braniti: »Saj nisem tak. Tvoja nevoščljivost je kriva, da me ne moreš sprejeti takšnega kot sem.« Tako se prijeten klepet konča: vzvišeni začno iskati nove žrtve, ponižani pa se zaprejo pred drugimi, popijejo še kakšen kozarček več in v svetu omame za nekaj časa pozabijo na poraz.
Tak sodobni dialog naključnih povabljenih mi je večkrat pred očmi in skušam najti odgovor na vprašanje: zakaj so danes ljudje tako vzvišeni? Pri iskanju odgovorov se vedno bolj približujem prepričanju psihologov, da je danes težko potegniti ločnico med realnim in namišljenim svetom. Zunanji uspehi so največkrat od danes do jutri, zato jih podaljšujemo s pripovedovanjem o svojih podvigih, sanjarjenjem in poviševanjem nad druge. Pri tem ni niti pomembno, kaj je resnica, pomembno je moje trenutno lagodje in pohvala sogovornikov.
Jezus je ob neki priložnosti povedal stavek: »Kdor se povišuje, bo ponižan.« Večina vidi v tem stavku poravnavo krivic in večno plačilo za tiste, ki so v tem življenju pogostokrat zlorabljeni in ponižani. Res je, da bodo poslednji lahko prvi, toda tisti, ki so vzvišeni, navadno že na tem svetu končajo kot zavrženi osamljenci, ki jih nihče ne mara. Ljudje niso slepi in hitro odkrijejo, kateri govorci jim s svojo vzvišenostjo jemljejo energijo, zato se umaknejo. Radi pa smo v družbi ljudi, ki so v življenju res veliko dosegli, a o svojih uspehih molčijo.
Zakaj je ponižnost na tako slabem glasu? Tudi Jezus in Marija sta bila ponižna, a s tem nista čisto nič izgubila. Večina sodobnikov meni, da so ponižni ljudje slabiči, brez hrbtenice in lastnega mnenja. To pa je popolna zmota. Ponižnost je namreč krepost in odlika velikih ljudi, ki se zavedajo, da svet ne rešujejo sebičneži, nasilneži in naduteži, ampak ljudje, ki ne silijo v ospredje. Jezus in Marija sta bila najbolj ponižna na Kalvariji, ko je Jezus na križu sprejel najtežji del Očetovega načrta, Marija pa je ob sinu, ki je umiral, sprejela vlogo matere apostola Janeza in posredno vsega človeštva.
»Kdor se povišuje bo ponižan in kdor se ponižuje bo povišan.« To je resnica o veličini življenja nekoč in danes. Blagor nam, če smo sposobni biti majhni in skromni pred Bogom in pred ljudmi, ker nam je s tem zaupano veliko poslanstvo.
župnik Branko Balažic

argaiv1705

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information