natisni
PDF

Slomškova nedelja - Branko Balažic

SLOMŠEK – pridiga '99

Uvod v mašo:

Danes je Slomškova nedelja. Slomšek je umrl 24. septembra 1862. Ko je umiral, je imel ob bolniški postelji podobo žalostne Matere Božje, ki je bila njegova velika tolažba in upanje ob odhodu v nebesa.
Tudi mi se pripravimo na to daritev z iskrenim kesanjem, da bo Božja milost padla na zdravo, rodovitno zemljo in obrodila stoteren sad.

Homilija:

Papež je v Mariboru ponovill Slomškove besede o prihodnosti Evrope: »Svet se je postaral, človeški rod je izgubljen, Evropi se bliža konec. Da, ako prepustimo človeštvo njegovemu naravnemu hodu, njegovi pogubni smeri, ne, ako se moč od zgoraj, ki se brani v Jezusovi religiji, v njegovi Cerkvi, spet razlije v vse razrede človeškega rodu in jih poživi.«
Tej napovedi se je tudi danes marsikdo prepustil, saj niso redki, ki govorijo, da se leto 2000 ne bo pisalo. Vsi, ki verjamemo v priprošnjo Marije Pomočnice pa vemo, da je ona sposobna izprositi čudeže spreobrnjenja, le če ji zaupamo.
Kdor ve, kdaj je Slomšek živel in v kakšnem okolju je deloval, se ne čudi, zakaj je zapisal malo prej citirano misel. Deloval je v času strogega janzenizma, ko so bile prepovedane številne ljudske pobožnosti in je bil razum edini kriterij presojanja. Ko gledamo s strogim razumom na dogajanje doma in v svetu, res ne moremo ostati optimisti. Srce pa ima drugačne kriterije in vidi tisto, kar je očem nevidno. To je vedel tudi don Bosko, zato je svoje fante izročil v varstvo Marije Pomočnice. Mati namreč gleda s srcem in bolj čuti in razume, kaj ljudje potrebujejo.
Don Boska in Slomška, dva vzgojitelja, ki sta hkrati živela v dveh popolnoma različnih okoljih, lahko primerjamo med seboj, zato delam vzporednice med njima. Oba sta bila pod močnim vplivom janzenizma, le da se je don Bosko bolj usmeril proti jugu in je imel več stikov z Rimom, Slomšek pa se je poglobil v dušo slovenskega naroda.
Slomškovo domače okolje, rojstna vasica Slom z bogato okrašeno baročno cerkvijo, njegova družina, ki se je redno zbirala k molitvi rožnega venca, nedeljski popoldanski verski nauk – vse to govori, da je bil Slomšek daleč od janzenistične miselnosti. Pobožnost do Matere Božje je vdihoval že kot otrok. Na poseben način so mu o vraščenosti Marije v slovensko vernost govorile slovenske cerkvene pesmi, številne cerkve in kapelice, posvečene Božji Materi, razsejane križem kražem po slovenski zemlji. Med cerkvami so imele posebno mesto znamenite Marijine božje poti, h katerim so tako radi romali slovenski predniki, posebej še pobožne slovenske matere.
Mislim, da je eden od razlogov, zakaj je Slomšek prestavil sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor tudi ta, da je med Slovenci našel več pristne ljudske pobožnosti kot v nemškem okolju. Slomšek je bil ljudem zelo blizu, bil je odličen ljudski pridigar, ki se je najbolje počutil med svojim preprostim ljudstvom, ki je potrebovalo splošne in verske vzgoje in prave omike.
V eni od svojih pridig na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja, je takole govoril: »Čeprav je človek krona stvarstva, se ni mogel približati svojemu Stvarniku, odkar je med Bogom in človekom zazijal globok prepad. Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, on je kot Bog in človek prvi v vrsti, ki je ponovno povezana z Bogom. Zato nam Jezus pravi: 'Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.' Kdo pa je drugi, za Kristusom v tej zveličavni vrsti? Marija, prečista Devica, blagoslovljena med ženami, ki ima na glavi krono z dvanajstimi zvezdami. Ona je jutranja zarja Božje milosti. Marija, od Boga Očeta izvoljena hči, mati Božjega Sina in nevesta Svetega Duha, je med vsemi stvarmi prva za Bogom. Zato jo sveta mati katoliška Cerkev tako časti v litanijah in ji daje najčastitljivejša imena, imenuje jo Božjo Mater in Devico, našo Pomočnico in Kraljico nebes in zemlje.«
Ob sklepu svoje pridige na praznik Marijinega vnebovzetja pa je Slomšek vernike takole nagovoril: »Kaj bomo storili mi, Evini otroci, ki zdihujemo v solzni dolini? Svojo ljubo Mater, kraljico nebes in zemlje hočemo vredno častiti, posnemati njene lepe čednosti in ostati dobri njeni otroci. Ponižni hlapci in Gospodove dekle, potrpežljivi v križih in težavah se hočemo po Marijinem zgledu prepusti Očetovi volji. Ljubeznivi nebeški Materi se hočemo priporočiti, da prosi za nas, uboge grešnike zdaj in v naši zadnji uri, da ob ločitvi s tega sveta srečno pridemo v nebesa k Mariji.«
Slomšek in don Bosko nas vabita, da bi spoštovali Devico Marijo, radi naj bi se k njej zatekali po pomoč v življenjskih težavah, z veseljem naj bi prepevali Marijine pesmi, predvsem pa naj bi jo dan za dnem vneto posnemali v veri, čistosti, ponižnosti, izpolnjevanju Božje volje in vseh drugih krepostih. Tako nas bo Marija vodila h Kristusu in skupaj z njo in vsemi svetniki bomo tudi mi deležni polnosti življenja v večnosti.

župnik Branko Balažic, SDB

argaiv1933

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information