natisni
PDF

4. adventna nedelja - Jožef je svojo ženo Marijo vzel k sebi - Brankok Balažic

Kaj ljudje pričakujejo od življenja? Večini življenje veliko pomeni, zato hočejo biti srečni in zadovoljni že tukaj na zemlji. Navadno je najvišja vrednota zdravje, zelo visoko je cenjena zakonska zvestoba, pa solidarnost in dobrota, ne le v družini, ampak tudi v širši družbi in narodu. Človekova pričakovanja so zares velika in vsaj na začetku se ljudje tudi zelo potrudijo, da bi ta ideal dosegli. Kmalu pa ugotovijo, da življenje ni ravno, ampak kriva črta, polna napak, slabosti in različnih stranpoti. Ideali so naenkrat poteptani, življenje napade nesmisel, mnogi obupajo in idile je naenkrat konec. Marsikdo se zato zateče v svoje spomine in sanje, da lahko preživi. Toda, tudi tak namišljen svet dolgoročno ne zdrži: mnogi se slejkoprej predajo, živijo iz dneva v dan, ali pa nasilno zaključijo svoje življenje. Človek bo sicer vedno iskal idealne okoliščine svojega življenja, a teh ni: zemeljskega raja ni več. Sedaj čakamo na novo nebo in novo zemljo, ko bo ponovno vzpostavljen prvotni red. Kdaj se bo to zgodilo, ne ve nihče, toda Jezus bo gotovo prišel in vzpostavil prvotni red.
Ko sta se Jožef in Marija spoznala in delala načrte o skupnem življenju, tudi ni šlo brez zapletov. Njuna zaročniška pogodba je bila polna upanja, hrepenela sta po idealnem zakonu in ljubezni, ki bo trajala, dokler ju smrt ne loči. Potem pa je Marija dobila izreden obisk, ki je vse načrtovanje v trenutku izničil. Pred veliko odločitvijo je ostala sama, kajti Jožef si ni mogel privoščiti škandala, zato je razmišljal, kako bi na lep način vse pometel pod preprogo, in skušal čim prej pozabiti na dane obljube. To je sicer lažje reči, kot pa narediti, kajti prava ljubezen ni kos obleke, ki se je naveličaš in jo zamenjaš z drugo. Prava ljubezen človeka tako prevzame, da izgubi glavo. Ko globoka, iskrena ljubezen ugasne, je pogorišče le kup pepela brez življenja, sanj in idealov.
V tem iskanju prave rešitve in »častnega« bega s kraja dogodka, tudi Jožef dobi nepričakovani obisk. Ko je že našel rešitev, je kot strela z jasnega prišel ukaz: »Jožef, vzemi Marijo k sebi!« Tudi on je bil, tako kot Marija, ponovno na začetku poti, pred novimi, večjimi dvomi in iskanji, kajti to, kar ga je čakalo, je bilo onkraj človeškega modrovanja in iskanja: »Rodila bo sina … on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Jožefovi načrti so se v trenutku sesuli v prah, pred njim je bilo novo tveganje, ki ga bo zmogel z močno vero, zaupanjem in ljubeznijo.
Evangeljski odlomek se zaključuje s trditvijo, da je Jožef Marijo vzel na svoj dom. Tako je bilo za božjega Sina poskrbljeno, da bo prišel na svet v krogu družine, ki bo poskrbela za njegov telesni razvoj, njegovo vzgojo in pripravo na poslanstvo.
župnik Branko Balažic, SDB

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information