natisni
PDF

4. dan: DENAR NI SVETA VLADAR

Serafinček se je sprehajal po mestni tržnici in z zanimanjem opa-zoval ljudi, ki so kupovali vse mogoče sadje, zelenjavo in ostale pre-dmete. V oko mu je padla starejša branjevka, ki je prodajala zelje in solato. Na obrazu so se ji poznala leta in po rokah je lahko vsakdo videl, da je v življenju redko kdaj sedela križem rok.
»Gospa, kilogram zelja bi,« je pristopila k stojnici žena srednjih let.
»Seveda, takoj,« je veselo pokimala starka in hitela tehtati zelje.
»Takole, dober kilogram sem vam ga dala,« je branjevka ponudila vrečko z zeljem ženski, ki je zelje plačala in odšla.
»Joj, vrnila sem ji preveč denarja,« je starka zavzdihnila in začela pogledovati za mlado žensko, ki se je že izgubila v množici ljudi. »Oh, Bog pomagaj,« je bila žalostna stara branjevka.
»Si opazila, da ti je branjevka vrnila preveč denarja?« je Serafinček vprašal ženo, ko jo je dohitel. »Ne moreš me videti, angel sem,« je takoj dodal, ko je videl, da žena gleda okoli sebe, da bi videla tistega, ki se z njo pogovarja.
»Seveda sem opazila, da mi je preveč vrnila,« je ta prikimala.
»Pa ji ne misliš vrniti?«
»Zakaj? Saj se je ona zmotila. V bodoče naj bo bolj pazljiva.«
»Aha,« je prikimal Serafinček. »Kaj pa boš s tem denarjem, ki ga imaš sedaj preveč?« je zanimalo Serafinčka.
»Stopila bom v drogerijo, ker že dolgo časa kupujem lak za nohte.«
»In za to nujno potrebuješ ta denar, ki ga nočeš vrniti branjevki, ki se je zmotila?«
»Ne potrebujem ga nujno, mi bo pa prišel prav. Denar je pač sveta vladar.«
»Si prepričana?«
»Da je denar sveta vladar? Seveda,« je prepričano pokimala.
»Potem se mi pa smiliš,« je sočutno vzdihnil Serafinček.
»Zakaj?«
»Ker boš prej ali slej uvidela, da se zelo motiš. Vendar bo takrat prepozno. Ostala boš čisto sama. Za denar ne moreš kupiti ne prave sreče, ne iskrenih prijateljev. Kupiš lahko zgolj ponaredke. Ponaredki pa veš, da nimajo dolge življenjske dobe. Vrni branjevki denar in začutila boš, kaj ti hočem povedati.«
»Si prepričan?« je mlada žena dvomljivo vprašala Serafinčka.
»Seveda. Glej, ravno sva pred njeno stojnico.«
»Oh, kako …?« ni razumela žena. Serafinček jo je neopazno pri-peljal nazaj do stojnice.
»Le vrni,« jo je spodbujal Serafinček.
»No, prav,« je pristala žena in stopila do stojnice. Branjevka je bila zelo vesela vrnjenega denarja.
»Joj, gospa, hvala lepa. Ste le opazili? Hvala lepa. Vi ste ena zelo redkih poštenih ljudi v mestu. Izvolite solato,« je starka potisnila ženi v roke vrečo, v kateri je bila velika solatna glava.
»Saj ni potrebno,« je bilo nerodno ženi, ki se je zavedala, da jo je angel prepričal in da ni imela namena vrniti denarja.
»Pač, pač. Poštenost je zelo lepa človeška lastnost. Pa tako ogrožena je. Z zakonom bi morali zaščititi človeške vrline, ker so tako redke,« je dejala branjevka.
Serafinček se je nasmehnil ob tej ideji in odšel naprej.

Naloga: Naberi šopek rož in ga postavi na svoj oltarček.

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information