natisni
PDF

8. dan: OBISK JE POL ZDRAVJA

V veliki bolniški sobi je stalo pet bolniških postelj. Okrog štirih postelj so stali sorodniki, ki so prišli obiskati svoje bolne svojce.
»Mar tebe nihče ne obišče?« je vprašal Serafinček staro ženico, ki je ležala na bolniški postelji in gledala skozi okno. V rokah je držala rožni venec.
»Nihče,« je odkimala.
»Saj imaš sina, dve hčerki in vnuke,« se je čudil mali angel.
»Nimajo časa hoditi na obiske, ker so tako zaposleni v službah. Vnuki pa ne marajo bolnišnice.«
»Kaj bodo pa rekli, ko bodo sami ležali v bolnišnici?«
»Bog ve,« je vzdihnila starka.
»To pa res ni lepo od njih,« je odkimal Serafinček.
»Ah, zadnja leta sem jim bila samo v napoto. Stara sem in ne morem več stopiti kot v mladih letih. Roke se mi tresejo in včasih kaj polijem. Snaha zato ne more več dati prta na mizo med kosilom.«
»Če bodo dočakali starost, se bodo tudi njim tresle roke.«
»Trenutno ne mislijo na to, ker so mladi in zdravi. Človek zna ceniti zdravje šele takrat, ko zboli.«
»Mar tudi svojih prijateljev ne obiščejo, če je kateri v bolnišnici?«
»Prijatelje že obiščejo. To je nekaj drugega.«
»Saj ste njihova mama in babica.«
»Oh, saj sem tudi sama kriva, da je temu tako.«
»Zakaj si sama kriva?«
»Očitno jih nisem pravilno vzgajala. Kaže, da sem nekje storila napako, pa sama ne vem kje. Mogoče sem jim pustila preveč svobode, ko so bili otroci. Ali pa jim nisem dovolj jasno razložila kakšnih stvari. Sama ne vem.«
»So pa odrasli in bi morali kakšno reč tudi sami razumeti.«
»To je res,« se je strinjala starka.
Nekaj časa sta s Serafinčkom molčala.
»Vendar pa so starši dolžni svoje otroke vzgojiti tako, da spoštujejo stare in bolne ljudi,« je nadaljevala ženica pogovor.
»Imaš prav,« je prikimal Serafinček. »Ti si svoje otroke pravilno vzgajala. Lahko so videli, kako si skrbela za svoje starše, ko so bili bolni. Starši največ vzgajajo s svojim zgledom in tvoj zgled je bil lep.«
»Pa se jih ni nič prijelo.«
»V tem primeru ni krivda pri tebi,« jo je skušal potolažiti Serafin-ček.
»Kaj pa vem,« je vzdihnila starka. »Sicer pa je veliko starih in bolnih, ki so prav tako zapuščeni kot jaz. Nekateri životarijo v domovih za stare, njihovi otroci so pa pozabili, da sploh obstajajo.«
»Res je,« je prikimal Serafinček. »Ne zavedajo se pa, da bodo njihovi otroci z njimi ravnali enako. Sedaj jim dajejo zgled in jih s tem vzgajajo, da bodo tudi njihovi otroci pozabili nanje.«
»Obiskali jih bodo šele takrat, ko jih bodo dajali v grob,« je zaključila starka.
»Bom pa jaz še malo posedel pri tebi,« je dejal Serafinček.
»Kar, kar,« se je nasmehnila starka in zaprla oči.

Naloga: Obišči kakšnega bolnika ali starejšega človeka in mu nesi šopek poljskih rož.

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information