natisni
PDF

11. dan: KRUH JE SLAJŠI OD ČOKOLADE

»Dober dan, gospa. Midva sva popotnika. Peš romava v veliko romarsko središče Fatima, ki leži na Portugalskem. Nama lahko daste kaj za pod zob?« je hišno gospodinjo vprašal mlad fant.
»Ja, ne vem …,« je mencala gospodinja, ki ni vedela, kaj bi ta fant in dekle, ki sta stala pred njo, v resnici rada.
»Če je potrebno, bova tudi plačala,« je pristavilo dekle.
»Saj ni problem denar. Jedla bi rada? No, počakajta trenutek.« Gospa je odšla v hišo. Ko je prišla v kuhinjo, je zamišljena obstala.
»Sta ti danes prvič na vrata potrkala dva popotnika?« jo je vprašal Serafinček.
»Prvič,« je prikimala gospa. »Ja, kdo pa si ti? Pokaži se,« je dejala in pogledala za vrata.
»Jaz sem Serafinček, angel in ne moreš me videti.«
»Zakaj pa ne?«
»Zato, ker sem angel in se ne kažem v podobi, pač pa me ljudje le slišite. Kaj boš postregla tema dvema romarjema?« je vprašal mali angel.
»Dala jima bom čokolado,« je skomignila gospa z rameni.
»Čokolado?«
»Mar ne bo dobra?«
»Ne vem, mogoče za sladico.«
»Kakšno sladico?«
»Kaj pa ti ješ, ko si lačna?«
»Pripravim si kosilo.«
»Popotniki so tudi ljudje in ne morejo živeti od čokolade. Se ti ne zdi?« jo je vprašal Serafinček.
»Menda jima ne bom pripravila kosilo. Saj imata denar, pa naj gresta v gostilno,« je zaključila gospa.
»Da, lahko bi šla v gostilno. Vendar pa pozabljaš na svoja verouč-na leta.«
»Kaj imajo veroučna leta s tem?« ni razumela gospa.
»Eno izmed telesnih del usmiljenja je sprejemanje popotnikov. Popotniki so že od nekdaj hodili iz kraja v kraj in ljudje so jim nudili hrano ali prenočišče. Gostoljubni so bili zlasti do romarjev.«
»To je res.«
»Mar nista rekla, da sta romarja? Ne moreš ju odpraviti samo s čokolado,« je poudaril Serafinček.
»Dobro. Jima bo zadostoval sendvič?«
»To bo že veliko bolje. Vendar pa imaš kosilo, ki ti je ostalo, ker mož ne bo prišel.«
»Hočeš, da ju povabim na kosilo?«
»Postavi se v njuno kožo. Bi ne bila vesela?«
»Saj imaš prav. Takoj ju pokličem,« je dejala gospa in odšla iz hiše. »Pridita v hišo na kosilo,« ju je povabila.
»Saj ne bi bilo potrebno,« sta se romarja vljudno branila. »Takšne gostoljubnosti že dolgo nisva izkusila. Navadno nama dajo le kakšno čokolado, da se naju na hitro rešijo.«
»Da, ljudje ne spoštujejo več zapovedi o gostoljubnosti do romar-jev,« je hitro pristavila gospa in rahlo zardela.

Naloga: Vprašaj starše, kdaj so bili nazadnje na romanju in kje.

argaiv1061

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information