natisni
PDF

13. dan: »ZAKAJI« SO V VEČINI

»Mami, zakaj ima tisti stric tako smešen klobuk na glavi?«
»Verjetno zato, ker mu je takšen klobuk najbolj všeč,« je odgovorila mama.
»Zakaj?« je bila radovedna deklica.
»Zato, ker imamo ljudje različne okuse.«
»Zakaj?«
»Ker smo različni med seboj,« je bila potrpežljiva mama.
»Zakaj pa smo različni?«
»Ker nas je Bog takšne ustvaril.«
»Zakaj nas je Bog ustvaril?«
»Ker se je tako odločil,« je mama odgovorila že malo glasneje, ker jo je začelo minevati potrpljenje.
»Zakaj se je tako odločil?«
»Ne vem. To je njegova stvar. Sedaj pa bodi malo tiho in glej kje stopaš,« je odrezala mama.
Nekaj časa sta molče hodili.
»Mami, zakaj ne bi ljudje hodili po cesti in se avtomobili vozili po pločnikih?«
»Ljubi Bog,« je vzdihnila mama. »Tega pa jaz res ne vem. Tako so se ljudje odločili in je pač tako.«
»Zakaj se pa niso odločili drugače?«
»Ne vem. Vprašaj očka, ko prideva domov. On ti bo lažje razložil.«
»Zakaj pa ji ti ne razložiš? Saj veš odgovor,« se je Serafinček vklju-čil v pogovor.
»Zato, ker bo imela v vsak zato še vsaj tri zakaje,« je dejala mama, ki je bila prepričana, da se je nanjo obrnil nekdo od pešcev, ki ju je poslušal.
»Saj je vendar še otrok, ki se mora še veliko naučiti,« je ugovarjal Serafinček.
»Res je. Pa ji vi odgovarjajte ure in ure na njena neskončna vpra-šanja. Tudi vi bi se prej ali slej naveličali.«
»Verjamem. Če pa ne bi spraševala, se ne bi iz dneva v dan učila o svetu, ki jo obdaja.«
»Oh, ta otročja nevednost,« je vzdihnila mama.
»Nevedne moramo učiti, nam naroča eno od del usmiljenja. Naj-bolj nevedni med nami pa so otroci. Njih je potrebno še posebej paz-ljivo učiti. Od tega je odvisno, v kakšne ljudi bodo odrasli.«
»Prav imate.«
»Torej se starši ne smete naveličati odgovarjati na vprašanja otrok,« je zaključil Serafinček.
»Otroci bi se radi vse naučili v enem dnevu. To pa ne gre. Saj niti dovolj časa nimam, če bi jih hotela odgovoriti na vsa njena vprašan-ja.«
»To pa rad verjamem.«
»Zastavi pa tudi takšna vprašanja, na katera nimam odgovora. Vsaj takšnega ne, da bi ga otrok razumel.«
»Kaj pa mož?«
»Ah, mož hitro izgubi potrpljenje,« je zamahnila z roko mama.
»Hm, torej moraš sama odgovarjati na njena vprašanja.«
»Ne, nikakor. Njena starejša sestrica mi pomaga.«
»Torej bo vaša hčerka kmalu zelo pametna deklica.«
»Upam,« je dejala mama in s hčerko zavila v trgovino.

Naloga: Položi na oltarček najpomembnejšo knjigo v vaši hiši.

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information