natisni
PDF

15. dan: STARŠI ALI SLUŽABNIKI?

»Mamica bo žalostna, če ne boš pospravil sobe,« se je slišalo na cesto. »Mamica bo žalostna, če ne boš pospravil copat,« je rekel ženski glas čez nekaj časa. »Sedaj grem v trgovino. Ko pridem domov, mora biti vse narejeno, sicer bo mamica žalostna,« je gospa dopovedovala svojemu otroku.
Serafinčka so te besede spodbudile, da je stopil v hišo. V kuhinji je za mizo sedel s prekrižanimi rokami otrok, ki je nemo zrl v mizo, na obrazu pa je imel močan izraz kljubovanja.
»Jaz sem angel in me ne moreš videti,« je Serafinček pristopil k mami. »Imam pa vprašanje zate. Zakaj otroku tako govoriš? Boš res žalostna?« je Serafinček vprašal mlado mamo.
»Ne, seveda ne bom žalostna. Tako mu govorim, da dosežem svoje.«
»Mu ne znaš povedati na drugačen način?«
»Vse sem že poskusila, pa nič ne pomaga,« je vzdihnila mama.
»Torej si ti že žalostna.«
»Da, žalostna in nemočna. Nočem ga tepsti, ne vem pa, kako naj mu dopovem, da je določene reči pač potrebno postoriti.«
»Mhm,« se je zamislil Serafinček. »Kar pojdi v trgovino, se bom jaz z njim pogovoril,« je obljubil Serafinček in mama je odšla.
»Ti si pa eden redkih otrok, ki ima svojo služabnico,« je dejal fantiču, ki je nepremično sedel za mizo.
»To ni moja služabnica, to je moja mama,« je dejal otrok.
»Ne bo držalo, to je tvoja služabnica. Ti nočeš storiti ničesar in samo čakaš, da ona vse naredi zate. Ne ubogaš je, ne pospravljaš za seboj, ne čistiš si sam čevljev. Ti tu živiš in imaš služabnico, ki vse naredi. Povrhu tega ti pa daje še denar.«
»Rekel sem ti, da je to moja mama.«
»Če bi bila to tvoja mama, bi jo ubogal. Če bi bila to tvoja mama, bi ji pomagal in naredil marsikaj, da bi bilo njej lažje. Ona hodi v službo, po službi pa je tebi na razpolago. Fant, ona je tvoja služabnica in ti jo sebično izkoriščaš.«
»Ne, pa je ne izkoriščam.«
»Si prepričan?«
»Če pa mi prepove gledati televizijo, ko so najbolj zanimive risan-ke. Spat moram iti, ko je najboljši film. Sobo moram pospravljati, ko so vsi prijatelji na igrišču. Samo ukazuje mi,« se je pritožil fant.
»Igrišče in televizija sta zgolj za zabavo. Zabavaš pa se lahko šele, ko so opravljene vse dolžnosti. Mama to ve, zato vse to zahteva od tebe. Ker je ne ubogaš, je žalostna.«
»Saj jo ubogam,« je tiho rekel fantič.
»Ubogaš jo zato, da ti da mir. Ne ubogaš je z dobro voljo in zato, ker jo imaš rad. To je velika razlika.«
»Kaj bi ti storil na mojem mestu?«
»Imaš samo eno mamo v življenju, zapomni si. V družini pa mora vsak opravljati svoje dolžnosti. Tvoja prva dolžnost je učenje in ubo-ganje mame, ko ti kaj naroči. Če praviš, da ni tvoja služabnica, boš tako ravnal,« je zaključil Serafinček.
»Prav, od sedaj naprej bom ravnal drugače,« je obljubil fant in šel pospravljat sobo.

Naloga: Očisti čevlje vsem družinskim članom.

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information