natisni
PDF

17. dan: ŽIVCI ŽALJIVCI

»Verjetno si zelo ponosna nase,« je jezna gospa zaslišala prijeten glas ob sebi.
»Kaj te briga,« je zasikala.
»Seveda me briga,« se je zopet oglasil.
»Kdo pa si?« je gospa pogledala okoli sebe.
»Angel sem. Si ponosna nase?« je Serafinček ponovil vprašanje.
»To nima nič opraviti s ponosom. Jezna sem, ker sedijo s prekrižanimi nogami, si čistijo nohte in vsakemu, ki pride do njih ponavlja-jo, da mora prinesti še te in one obrazce.«
»Pa si imela vse obrazce, ki so potrebni?«
»Ne. Kako naj bi vedela, katere obrazce potrebujem?«
»Ne bi mogla pred tem nikjer vprašati?«
»No, mogoče,« je malo podvomila gospa.
»Če bi lahko vprašala, pa nisi, se sedaj brez potrebe jeziš.«
»Kaj se vtikaš vame?« se je zopet začela jeziti.
»Ker si tako grdo ozmerjala uradnico za okencem. Bila je čisto prijazna. Povedala ti je, katere obrazce potrebuješ. Namesto da bi se ji zahvalila, si jo žalila z zelo grdimi besedami,« je bil strog Serafinček.
»Nisem je žalila.«
»Naj ti ponovim besede, ki si jih izrekla?«
»Ne!«
»Zamisli si, da si ti na njenem delovnem mestu. Misliš, da je urad-nica sama določila, katere obrazce moraš izpolniti? Bi ti bilo prijetno v njeni koži?«
»Niti ne.«
»Seveda ne. So ljudje, ki opravljajo svoje delo in se morajo držati določenih predpisov.«
»To vem.«
»In ste ljudje, ki to veste, vendar se tega ne zavedate. Zato so pogosto tarča vaše slabe volje.«
Gospa je molčala, vendar je Serafinček vedel, da ji je že žal za zmerljivke, ki jih je izrekla prijazni uradnici.
»Se ne bi šla opravičiti?« je predlagal Serafinček.
»Ne še,« je dejala gospa. Odšla je v trgovino po veliko bonboniero, izpolnila vse potrebne obrazce in se vrnila k okencu.
»Izvolite, tu so potrebni obrazci,« je ponudila uradnici liste z bonboniero.
»Tole pa ni obrazec,« se je zasmejala uradnica.
»Je, je. Tudi to je obrazec. Na njem piše: 'Oprostite, ker sem Vas tako grobo žalila!'« je dejala gospa.
»O, hvala. Ni se potrebno opravičevati,« je zamahnila z roko urad-nica.
»Pač, pač,« je pokimala gospa. »Tudi jaz na delovnem mestu več-krat poslušam izbruhe jeze.«
»Da, to se meni dogaja vsak dan. Včasih sem bila prizadeta, danes pa vem, da je to sestavni del mojega poklica,« je razložila uradnica.
»Vendar pa to ni prav in mene je sram, da sem bila ena izmed tis-tih, ki se ne znajo obvladati.«

Naloga: Pred oltarčkom zmoli desetkrat zdravamarijo za vse, ki si jih kdaj užalil.

argaiv1061

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information