natisni
PDF

18. dan: MOLI SE ZA TE IN ONE

»Zakaj pa ti ne moliš za svojega očeta?« je vprašal Serafinček moš-kega, ki je stal ob grobu z rokami na hrbtu.
»Zakaj bi pa molil? Tako in tako je umrl. Ko je bil živ, sem mu pomagal, sedaj pa je pač končano z njim,« je odgovoril mož.
»To pa ne drži. Hodil si k verouku in si večkrat slišal, da je potreb-no za žive in mrtve Boga prositi,« ga je poučil Serafinček.
»Boga prositi,« je posmehljivo dejal mož. »Kako naj bi mu pa Bog pomagal?«
»Mar dvomiš, da bi mu Bog lahko pomagal?«
»Kako naj pomaga staremu in na smrt bolnemu človeku? Ga bo mar pozdravil, da bo živel še kakšno leto? Ali ga bo kar pomladil?«
»Ta vprašanja so neumna in to veš tudi sam. Bog mu pomaga, da sprejme svojo bolezen in starost. Bog mu pomaga, da se veseli srečanja z Njim, ko bo prestopil prag večnosti. Ni vseeno, kakšen odnos človek zavzame do bolezni in smrti.«
»To si lepo povedal,« je pokimal mož. »Imamo pa medicino, ki človeku pomaga in lajša trpljenje.«
»Seveda. Vendar pozabljaš na dušno trpljenje, nemirno vest, strah pred smrtjo in še bi lahko našteval. Za žive je potrebno moliti, da jim Bog podeli milost spreobrnjenja, da se bolj pogumno spopadajo s težavami življenja, da jih Bog blagoslavlja pri njihovem delu in v nji-hovem življenju. Blagoslov je potreben v življenju.«
»Kar je bilo, je bilo. Priložnost zamujena … Sedaj je itak mrtev.«
»Mrtvo je njegovo telo, duh pa živi. Njegova duša lahko trpi v vicah. Z molitvijo mu lahko pomagaš in krajšaš čas očiščevanja v vicah. Zakaj tega ne storiš?«
»Kako pa naj vem, da je v vicah?« je vprašal mož.
»Tega ne moreš vedeti. Če ni v vicah, boš pa na ta način pomagal drugim dušam v vicah.«
»Kdo pa sploh si ti, ki se pogovarjaš z menoj?« je začuden vprašal mož.
»Angel sem. Ne moreš me videti.«
»Če si angel, ti verjetno moram verjeti?«
»Ni potrebno, če nočeš. Povedal ti nisem nič novega, to si vse že slišal pri verouku. Če katehetu nisi verjel, ne pričakujem, da boš tudi meni.«
»Kot angel boš že boljše vedel kako in kaj,« je prikimal mož.
»Vse, kar ti lahko jaz povem o nebeških rečeh, si že večkrat slišal pri maši, ko se bere Božja beseda. Prav tako si slišal pred leti pri vero-uku. Jaz ti ne morem povedati nič novega,« je odkimal Serafinček.
»Praviš torej, da posmrtno življenje obstaja?« je vprašal mož.
»Si mar dvomil o tem?« se je začudil Serafinček.
»Seveda sem dvomil. Duhovnik, ki nam razlaga, je samo človek. Kako naj bi on vedel več, kot vemo vsi ostali?«
»Zato, ker je duhovnik, se izobraževal na tem področju in je posvečena oseba. Kot človek se ne razlikuje od vas, kot duhovnik pa je služabnik Boga Najvišjega.«
»Tako nisem nikoli gleda na to,« je priznal možak.
»Vem. Od sedaj naprej pa lahko. Sedaj te bom pustil, da zmoliš za svojega očeta.«
»Prav, srečno,« je pokimal mož in sklenil roke, kot se je naučil pred leti pri urah verouka.

Naloga: Zmoli očenaš za pokojne in žive člane vaše družine.

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information