natisni
PDF

22. dan: OTROK NE SME VEDNO UBOGATI STARŠEV

»Ne dam ti.«
»Prosim, daj mi.«
»Ne dam.«
»Vrnila ti bom to uslugo.«
»Ne dam in ne dam.«
Serafinčka so te besede pritegnile, da je šel pogledat, kaj se dogaja. Videl je dve deklici, ki sta stali na križišču. Stopil je do njiju in ju opazoval.
»Zakaj mi ne daš?« je vprašala prva.
»Zato, ker ti ne dam,« je trmasto odgovorila druga.
»Bom pa prosila koga drugega,« je zamahnila z roko prva in se obrnila, da bi odšla.
»V čem je težava?« se je takrat oglasil Serafinček.
»Kdo pa si?« je zanimalo eno od deklic.
»Jaz sem angel, Serafinček. O čem se prerekata?« je vprašal.
»Prosila sem jo, da bi mi dala prepisati snov, ki so jo jemali v šoli, pa mi ne da.«
»Nisi bila v šoli?« je zanimalo Serafinčka.
»Ne, zbolela sem,« je dejala prva deklica.
»Zakaj ji pa ne daš prepisati?« je Serafinček vprašal drugo deklico.
»Zato, ker ji nočem dati. Mami mi je rekla, naj se ne družim z njo. Torej ji ne bom dala prepisati snovi od pouka.«
»Zakaj ti je pa rekla, da se je izogibaj?«
»Zato, ker so najini starši skregani. Ne smem se družiti z njo.«
»Ker so vajini starši skregani, morata biti tudi vidve?« se je začudil Serafinček.
»Seveda,« je takoj prikimala deklica.
»Meni mami ni rekla, da moram biti skregana s teboj,« je dejala njena sošolka.
»Tega pa ne razumem,« je dejal Serafinček. »Če so starši sprti, še ne pomeni, da morata biti tudi vidve. Zakaj pa so sprti?« je zanimalo Serafinčka.
»Tega pa ne vem,« je z rameni skomignila prva deklica.
»Jaz tudi ne,« je dejala druga.
»Se vama zdi pametno, da bi bili vidve sprti, ker so vajini starši?«
»Ne, to je neumnost,« je takoj dejala deklica, ki je prosila sošolko za uslugo.
»Ne vem. Mami mi je tako rekla,« je bila negotova druga.
»To je res neumnost. Če bodo vajini starši že danes zgladili spor, bosta vidve naenkrat prijateljici? Jezus je žalosten, če tako razmišljaš,« je Serafinček pokaral drugo deklico.
»Če mi je pa mami tako rekla,« je ta trmasto vztrajala.
»Če ti je mami tako rekla, ti je rekla narobe. Ljudje morate biti med seboj prijatelji. Če pride do nesporazuma, ga pa morate zgladiti. Če bosta vidve prijateljici, bosta mogoče s tem dosegli, da se bodo starši pobotali.«
»Na to pa niti pomislila nisem,« je priznala deklica.
»No, vidiš. Spor ne prinese ničesar, samo grenkobo v srce in slabo voljo v družino. Mar ni življenje lepše, če ste prijatelji?«
»Seveda je lepše. Prav imaš. Izvoli zvezke,« se je odločila prva deklica.
»Jutri ti jih vrnem,« je dejala druga.
»Tako je prav,« je prikimal Serafinček. »Pa še starše skušajta spra-viti med seboj. Življenje v vajinih družinah bo takoj lepše.«
»Velja,« sta deklici rekli v en glas in odhiteli domov.

Naloga: Pri oltarčku zmoli kesanje za vse ljudi, ki so med seboj sprti.

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information