natisni
PDF

24. dan: POSLUŠANJE Z UŠESI NI DOVOLJ

»Ne maram te!« je zavpila mlada žena in zaloputnila z vrati.
»Kaj pa je sedaj to?« je zanimalo Serafinčka. Vstopil je v hišo, da bi videl, čemu je dekle tako jezni vpilo.
»Tudi jaz tebe ne maram, koza!« je zavpil mlad mož za svojo ženo, ki je že izginila v spalnici.
»Zakaj pa tako kričita drug na drugega?« je vprašal Serafinček.
»Ah, skregala sva se,« je dejal fant, sedel na kavč in prižgal televi-zor.
»Zakaj sta se pa skregala,« ga ni pustil Serafinček.
»Jaz sem hotel, da bi najprej zamenjala avto in šele nato opremila kuhinjo. Ona pa hoče ravno obratno.«
»Zato sta se sprla?« se je začudil Serafinček.
»Seveda, če je pa tako trmasta. Kuhinja je sicer stara, vendar čisto uporabna. Z avtom pa lahko vsak trenutek ostanem na cesti. Naj peš hodiva v službo?«
»Pa si ji to povedal?« je vprašal Serafinček.
»Seveda sem ji, vendar ji ne morem dopovedati,« je bil jezen fant.
»In kaj boš storil sedaj?«
»Nič.«
»Kako nič?«
»Se bo že ohladila.«
»Se ti to zdi pravilna rešitev? Mar ne bi bilo bolje, če bi se pogovo-rila?« je predlagal Serafinček.
»Saj sem se poskusil, pa ni šlo.«
»Seveda ni šlo, ker se nista pogovarjala.«
»Normalno, da sva se pogovarjala,« se je začudil mož.
»Ne, nista se. Vidva sta le vztrajala vsak pri svojem prepričanju in zahtevala, da mora drugi pritrditi. To ni pogovor.«
»Ja, kaj pa je pogovor?«
»Pogovor je, če drug drugemu prisluhneta.«
»Saj sem ji prisluhnil, le ona ni meni.«
»Zakaj hoče žena novo kuhinjo?«
»Ker se je stare naveličala.«
»Samo zaradi tega?«
»Ne, saj je naštevala še druge razloge. Ker razpada, vrata omaric so povešena, plesen se nabira v njih zaradi vlage, smrdi po vlagi in tako naprej.«
»Kaj pa je po tvojem mnenju bolj nujno, avto ali kuhinja.«
»Oboje.«
»Odloči se za eno,« je vztrajal Serafinček.
»Mah, avto bo še nekaj časa vzdržal,« je priznal mož.
»Vidiš, vprašanje je rešeno. Kadar se pogovarjaš z ženo, ji moraš prisluhniti tudi s srcem, ne le z ušesi. Sicer jo slišiš, pa je vseeno ne slišiš. Pojdi in ji povej. Pa ne pozabit se ji opravičiti.«
»Dobro, grem,« je prikimal mož in ugasnil televizor. »Kdo pa sploh si?« je vprašal Serafinčka.
»Serafinček sem, angel.«
»Hvala, angel Serafinček,« se je nasmehnil mož in odšel iz sobe.

Naloga: Ob oltarčku zmoli sveti angel za vse, ki ne znajo poslušati s srcem.

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information