natisni
PDF

27. dan: GREMO »ŽURAT«

»Mami, jaz grem ven,« je zaklicala hčerka med vhodnimi vrati.
»Kam pa greš?« je vprašala mama iz kuhinje.
»S prijateljicami se bomo učile matematiko. Saj veš, da mi dela težave. Snovi nikakor ne razumem.«
»Kdaj pa prideš domov?«
»Če se bomo predolgo učile, bom prespala kar pri prijateljici. Saj veš, da je nevarno, če bi ponoči sama hodila po neosvetljenih ulicah.«
»Lahko pa pride oči po tebe.«
»Ni potrebno. Vidva kar brez skrbi spita.«
»Dobro, se vidimo nocoj ali jutri,« se je strinjala mama.
»'dijo,« je še zavpila hčerka in odhitela skozi vrata.
»To pa ni bilo lepo,« je zaslišala glas ob sebi, ko je šla po ulici.
»Kaj ni bilo lepo?« je začudeno vprašala. »Kdo pa si? Kje pa si?«
»Jaz sem angel in me ne moreš videti.«
»To si me prestrašil,« je odleglo dekletu.
»Ni lepo, da si se tako zlagala mami,« je vztrajal Serafinček.
»Mar naj bi ji rekla, da grem s prijatelji na žur?«
»Seveda.«
»Si nor? Nikoli me ne bi pustila ali pa bi se morala prezgodaj vrniti domov.«
»Kaj pa je tako slabega pri tem, če se zgodaj vrneš domov?«
»Slabega? Ko je najbolj zanimivo, moram zapustiti žur. Tako pa prespim pri prijateljici, ki ji mama pustiti vso svobodo. Moji starši so mirni in jaz zadovoljna.«
»Zadovoljna ne moreš biti, ker veš, da si se zlagala.«
»Pa kaj potem? Saj smo mladi. Ker smo mladi, moramo žurati in malo okoli prinašati starše.«
»Hm, to zna biti nevarno,« je zamišljeno dejal Serafinček.
»Kaj naj bi bilo nevarno?« je vprašala.
»Poleg tega, da lažeš staršem, se ti zdi, da je to normalno za tvoja leta. Na zabavah se opijate in se ti zdi, da je to tvoja dolžnost, ker si v teh letih. To je nevarnost za tvojo dušo.«
»Zakaj?«
»Ko boš odrasla, se boš ravno tako tolažila z izmišljenimi razlogi in počela veliko hujše stvari. Malo pomisli. Mar ne bi bilo bolj prav, da bi bila poštena?«
»Saj to ni nič hudega.«
»Pač. Vsaka laž se zapiše v tvoje srce. Vsak greh duši tvojo vest. Z vsako nepoštenostjo postajaš vedno manj občutljiva za dobroto in ljubezen. Pred seboj nimaš lepe prihodnosti, če boš tako nadaljevala. Tvoje življenje bo nesrečno in nikoli ne boš okusila prave ljubezni.«
»Kako pa to veš?«
»Saj sem vendar angel. Če sama malo razmisliš, boš prav tako prišla do takšnega zaključka.«
»Hm, mogoče imaš pa prav.«
»Gotovo imam prav, ne samo mogoče.«
»Kaj predlagaš?«
»Pojdi domov in v prihodnje več ne laži staršem. Začni z iskrenostjo in dobroto. Vse ostalo bo spoznala sama.« In dekle se je obrnilo proti domu.

Naloga: Naberi šopek rož in jih podari svoji mami.

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information