natisni
PDF

Srce Jezusovo - Leto A - Srce ni koleno, ki bi ga lahko upognili – Senegal, afriški pesnik - Jože Zadravec

Poslovili smo se od junija, ki je posvečen Jezusovemu srcu. Ne bomo pa se poslovili od pobožnosti k Srcu Jezusovemu. Mesecu maju pravimo »Marijin mesec«. Prelest razkošne narave nas nagiba k temu, da mislimo predvsem na duhovno lepoto Božje matere. V litanijah Srca Jezusovega se zvrsti 33 vzklikov, ki vsebinsko odkrivajo srčiko našega verovanja. Lahko bi pri tem nekoliko poenostavili in bi rekli takole: Litanije Srca Jezusovega so magna charta ali velika listina naše vere. Pri vsakem vzkliku je na prvem mestu beseda »srce«. Razčlenimo to besedo: »sredina nečesa«, ljubkovalno »srčece«, »srček«, »srčen« ali »srčán«, srčna mati v pomenu »prava mati«. Še številne izvedenke: srčnik, srčnost, srčkati (v pomenu »ljubkovati«), srčika (v pomenu jedro, bistvo, osrednji del stebla ali debla). »Srce« je simbol ljubezni oz. v jedru vseh oblik je ljubezen. V knjigah nove zaveze je »srce« simbol Božje ljubezni, miru in sprave, plemenitosti in krotkosti. V slovenski ljudski cerkveni pesmi  pevec zajema iz svoje najgloblje biti, iz srčne strani: »Darujemo vdano ti svoje srce« ali »Prečisto Jezusa srce, oltar ti vse sladkosti« ali »Božje milostno Srce, k tebi dvigamo roke«. V slovenskem ljudskem izročilu je 1073 različic ljubezenskih pripovednih pesmi: vse so iz pevčevega srca privrele, srca nagovarjajo, k srcu se vračajo. »Srce« je tudi simbol  iskrenosti in resnicoljubnosti, poštenosti in plemenitosti. »Če bi bilo srce spovednik, dolga in strašna bi bila spoved,« je upravičeno zapisal Cankar. Srce ima svoj poseben katekizem, drugačen od tistega, kot ga zapisuje šolska in cerkvena učenost.  Josip Jurčič je v romanu ljubezni »Cvet in sad« med drugim zapisal: »Kar je večno lepo na človeku, ima svoj izvor in začetek v srcu, domu ljubezni.« V »Mislih / Pensées« velikega francoskega pisatelja Gustava Flauberta besremo: »Srce je zaklad, ki ga ni mogoče ne prodati in ne kupiti, samo podarja se lahko.«  
V evangelijih na mnogih mestih beremo, da je Jezus »iz globine srca in duše« prosil nebeškega Očeta za tiste, katerih »oči so proseče bile zazrte vanj«. Vsak dan skrbimo za »higieno srca«, ker je okrog nas vse polno banalnosti, plehkosti, povprečnosti in celo vulgarnosti. Ker je Prešernova »Zdravica« privrela iz globin pesnikovega srca, ga je iz globine svojega srca razumelo tudi več kot dvajset skladateljev, najgloblje jo je doumel skladatelj Lojze Premrl, zato je njegova uglasbitev najbližja srcu ustvarjalca, zato je tudi postala del železnega repertoarja slovenskih zborov in aktualna slovenska himna.
Kulturniki, pedagogi, teologi, politiki, gospodarstveniki ter razno razni prenovitelji pišejo skladovnice knjig načrtov, smernic, kaj storiti, da bo družba jutrišnjega dne zadovoljnejša, srečnejša, prijaznejša, uspešnejša. Kar šteje, je prenova v glavi in srcu! Brez tega so vse reforme papirnate, zgolj postna jed za našo narodno in kulturno in intelektualno prihodnost. Kar šteje, je čisto in prijazno srce, s katerim sprejemam in nagovarjam sočloveka, s katerim zaznavam lepoto božjega stvarstva, s katerim lahko povsem sproščeno, čeprav čisto tiho sam zase nagovorim slednjega, ki ga srečam: Želim ti lep dan, spremlja naj te mir in dobro, Bog naj blagoslavlja tvoje stopinje, lajša tvoje preizkušnje, s svojo modrostjo razrešuje konflikte. Marijino in Jezusovo srce nas rotita: od vsega srca si med seboj odpuščajte, iz vsega srca ljubite Boga, ljubite se med seboj, kajti odpuščati in ljubiti je mnogo več kakor vse žgalne in druge daritve. Bodite trdni, močni v svojem srcu, ohranjajte ga čistega, da bo božja milost lahko stopila vanj kot na hvaležna tla in obrodila stotere sadove ljubezni, usmiljenja in dobrote.
Imejte srce, kot ga je imela sv. Favstina Kowalska, ko je molila:
»Zatekam se k tvojemu usmiljenju, ljubeznivi Bog, saj si samo ti edini dober. Čeprav je moja beda velika in moje pregrehe številne, zaupam v tvoje usmiljenje, saj si ti Bog usmiljenja. Nikoli ni bilo slišati, niti zemlja niti nebo ne pomnita, da bi bila razočarana duša, ki je zaupala v tvoje usmiljenje. O Bog usmiljenja, edino ti sam mi moreš odpustiti. Ko skesana kličem k tvojemu usmiljenemu Srcu, me nikoli ne zavrneš.«
Ljubljana Rakovnik, Jože Zadravec, 1. julij 2011, praznik Srca Jezusovega

argaiv1731

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information