natisni
PDF

Veliki Šmaren - »Marija pomagaj rodovom zemlje …« - Jože Zadravec

Cerkev me ob prazniku Marijinega vnebovzetja nagovarja: od Boga razodeta resnica je, da je devica Marija ob koncu zemeljskega bivanja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo (apostolska konstitucija  Pija XII. iz leta 1950). Tako od prve Cerkve do danes teologi, škofje, duhovniki, redovniki, redovnice, božji služabniki, mučenci, blaženi in svetniki. Njihova pričevanja so znanstveno zanesljiva. O tej verski resnici pa govorijo tudi pesmi znanih in neznanih piscev, to so pesmi, ki so se izročale iz roda v rod, privrele pa so iz bogovdanega srca. To je praznik, v katerem najprej pomislim na 410 Marijinih cerkva na slovenskih tleh, na nepregledne vrste romarjev, ki se od pokristjanjenja vijejo k svetiščem Božje matere Marije.
Mnoge Marijine pesmi, ki so jih peli naši predniki-romarji, so zapisane v najstarejših rokopisih. V Šentviškem rokopisu (iz prve polovice 17. stoletja) beremo: »Veseli se, Marija, / ti Divica izvolena! / Buh te je vzev s tega sveta / z dušo inu s telesom.« Preprosti človek ji je dajal vzdevke: lepo sonce, studenec te gnade, lepa luna, svetla Danica, lepi sedež v nebesih. Janez Svetokriški, baročni pridigar, ji daje naslednje vzdevke: Češčena bodi o Marija nersveteši inu nerčistiši posoda Božja. Češčena bodi Marija, žlahtnust teh prerokov, čudu teh angelov, muč teh marternikov, lepota teh divic, trošt teh zapuščenih, veselje teh žalostneh, zdravje teh bolneh, izveličajne teh grešnikov, inu lon teh pravičnih. Češčena bodi od vekoma, do vekoma, inu de si glih s'dušo, inu s'telesam si v nebesa povzdignena, kir vsi te česte, inu hvalijo, pohlevno te prosimo, vendar na nas grešnike, inu grešnice ne pozabi, ampak v' naših potrebah na pomoč nam pridi.
Likovni umetniki so se za svoje upodobitve opirali na verovanjska izročila. Od tod zelo širok razpon motivov: okoli praznega sarkofaga stoje apostoli, nad njimi Marija, ki jo angeli nosijo v nebo. Poleg mnogih drugih je znamenita  Tizianova Assunta v Benetkah (prva polovica 16. stoletja), do konca 19. stoletja je na slovenskih tleh 157 upodobitev Marije z motivom Vnebovzete / Vnebovzetje: Marija je v bleščavi oblakov in v spremstvu vsaj nekaj angelov. Isti motivi so tudi na podobicah in grafikah, upodobljeni so prizori, kako se Marija v nebesih srečuje z angelskimi kori, ki vneto naštevajo njena poimenovanja, potem pa z nadangelom Gabrijelom, s svetniki, s svetopisemskimi osebnostmi (preroki, Janezom Krstnikom, Joahimom in Ano, sv. Jožefom in končno s Sveto Trojico).
V zelo priljubljeni in vplivni »Zlati legendi / Legenda aurea« (med letoma 1263-73 jo je napisal dominikanec in poznejši genovski nadškof Jacobus de Voragine) je slikovit opis v odlomku Homilije škofa in mučenika Gerarda: s kakšnim veseljem in vznemirjenjem so Marijo v nebesih pozdravili zbori angelov, Sveta Trojica ter množica apostolov, mučencev, spoznavalcev in devic. O Mariji vnebovzeti je pisal tudi obsežno pesnitev v staronemškem izvirniku »Marijin življenjepis / Marienleben« (10.133 verzov) kartuzijanski brat Filip iz Žič (v tem samostanu živel in deloval med letoma 1300-1350).
Slovenski baročni pridigar kapucin Janez Svetokriški (1647-1714, Sacrum promptuarium / Sveti priročnik, 1691-1707) je v pridigi – trajala je skoraj poldrugo uro – ob prazniku Marijinega vnebovzetja – na veliki šen maren – med drugim dejal: »Marijo Divico ti grešni neverniki, persileni so bili Marijo Divico hvaliti inu hvaliti. Kdu je bil hudobniši kakor Mohamet inu vender je bil persilen Marijo Divico hvalit. Luter Martin, da si glih je bil od Svete katoliške vere odstopil, inu grešnu živil, inu veliko hudiga pisal, vendar Divico Marijo je hvalil. Kalvinus, da si glih brez vsega straha Božiga je živil, vendar Marijo Divico je hvalil. Celo hudiči so jo hvalili. Vidite tedaj, do so Marijo Divico vsi rodovi hvalili, inu hvalili, kakor je Sveti Duh govoril na usta Marije Divice: Glejte, blagrovali me bodo vsi rodovi! … A kako bomo tedaj mi molčali, inu se zdržali, da bi Marijo Divico poveličevali, ko smo slišali, da je sama Sveta Trojica poveličevala Marijo Divico, vsi zbori angelov, patriarhi, preroki, kralji, papeži, kardinali, škofje, mučenci, učenjaki, žene visokega in nizkega stanu, karščeniki inu neverniki, pravičniki inu grešniki, celo hudiči so povelič'vali Marijo Divico.«
Likovni umetniki so miselnosti časa ustrezno Marijo upodabljali: obdano z oblaki, nad njo je Bog Oče in Kristus, pod njo se gnetejo nebeški zbori, apostoli, osebe Stare zaveze (David s harfo, Noe z barko, Mojzes s tablami, cerkveni očetje), Marijo z zvezdami okoli glave, ki ponižno kleči pred Sveto Trojico. Že v dvanajstem stoletju je v njenih upodobitvah tudi motiv kronanja (v zahodni likovni umetnosti), freska Marijinega kronanja je tudi v ptujski dominikanski cerkvi (nastanek v začetku 14. stoletja). Marijino kronanje je eden bolj priljubljenih motivov (od 14. stoletja naprej: 258 upodobitev), upodobitev Marije, ki kleče moli pred Bogom Očetom in Kristusom (prvi z vladarsko oblo, drugi s križem); na glavo ji polagata krono, nad njima pa je v siju Sveti Duh.
Osem stoletij marijanske umetnosti pokriva kartoteka, na kateri temelji obsežna knjiga o Mariji v slovenski umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne (Lev Menaše, MD Celje, 1994, strani 373, barvne reprodukcije 309), obsega 3558 enot, vendar kartoteka ne pokriva vseh upodobitev. Marsikaj je bilo uničenega iz sovraštva, še večkrat pa z najboljšimi nameni. Umetnostni zgodovinar Menaše v upodobitvah zaznava: dogmatični sklop s poudarkom na verskih resnicah, nabožni sklop s poudarkom poglobiti vernika v njegovi pobožnosti, zgodovinski sklop kot pripovedi o Marijinem življenju. Vsi sklopi upodobitev označujejo isto temeljno idejo: uresničevanje božjega načrta odrešenja.
V vseh stoletjih je bilo tega zelo veliko. Pisci niso hoteli predstaviti samo Marijine zgodbe, ampak ob njej govorijo tudi o verskih resnicah, hkrati pa hočejo v verujočem človeku prebuditi sočutje do Marije in nam jo predstaviti kot zgled, po katerem naj oblikujemo sami sebe.
Ponos zaživi v meni, ko se spomnim, da je Marija omenjena v prvem slovenskem pisnem spomeniku: Brižinskih spomenikih (druga polovica 10. stoletja). Enako, ko pomislim, da je rokopis o njej  tudi v samem zametku Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ust. 1938), tj. njene predhodnice Academiae Operosorum / Akademije delavnih (1693-1725). To je rokopis Marianale Carniolicae, ki jo je leta 1691 začel pisati soustanovitelj in član kanonik Janez Gregor Dolničar (+1719); njegova  knjižica je zasnovana kot opis 35 najpomembnejših Marijinih milostnih podob na Kranjskem. Dokončal je le 21. Njegovi opisi so v poljudnem jeziku, ker je želel nagovoriti preprostega verujočega človeka.
Ko mislim versko resnico o Marijinem vnebovzetju, v duhu poromam v cerkev sv. Petra v Rimu. Ustavim se pri grobu velikega skladatelja (Giovanni  Pierluigi) Palestrina (1525-1594) in se zazrem v napis: »Vladar glasbe«. Mariji je posvetil 35 magnificatov (Moja duša poveličuje Gospoda), v skladbo De beata Virgine / O blaženi Devici ter veličastno osemglasno »Stabat Mater«. Prikličem si baročnega skladatelja Antonija Vivalda (1678-1741),  njegov oratorij »Stabat Mater«, ki je eno najznamenitejših del v njegovem opusu 450 koncertov, 90 sonat, 23 simfonij. Umrl pa je, kakor njegov Gospod, ki mu je vse življenje pel hvalnico –  v samoti in popolni revščini, pokopali so ga kot največjega reveža, nanj so pozabljali kakih dvesto let, potem pa je njegovo ime oživelo, vstalo poveličano, in bo do konca sveta živelo v neštetih pevskih zborih in koncertih, ki bodo izvajali njegova nesmrtna dela. Poleg mnogih znamenitih skladb ima Johann Sebastian Bach (1685-1750) tudi veličastno skladbo Marijin »Magnificat«, Giovanni Battista Pergolesi (1710-1736)  skladbo Salve Regina in popolno mojstrovino Stabat Mater / Mati žalostna je stala, ki jo je dokončal v kapucinskem samostanu tik pred obiskom sestre smrti.
Ljubljana Rakovnik, Jože Zadravec, veliki šmaren 2011

argaiv1000

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information