natisni
PDF

Brezmadežna - Meni nebo odprto se zdi, / kadar se v tvoje ozrem oči (France Prešeren) - Jože Zadravec

Med Slovenijo in Japonsko je neslutena daljava. Tokio je osemmilijonsko mesto, pravijo mu vzhodna prestolnica. V njem je večino življenja preživel misijonar, naše gore list, pesnik, teolog in filozof jezuit dr. Vladimir Kos. Tam je pisal pesmi v slovenskem in japonskem jeziku. Njegova pesem Marija, Ti si čista mavrica se nanaša na današnji praznik Brezmadežne.
Marija, ti si čista mavrica!
Tako kot v dežnih kapljah sonce sije,
odseva, v sedmih barvah lomi se –
se milost razodeva v Tvojih ustih
prešinja v raj prestavljeno telo.

Ko z nami,  Mama božja sočustvuješ,
rdeče in vijolično žariš. Ko nam deliš uslišane darove,
oranžno zlato Te krasi veselje.
In prošenj lesk - ostalih barv nianse.

Nekatere svetopisemske žene vsebujejo podobno oznako: Agata, Agneza, Margareta, Judita so simbolična ženska imena. Agneza in Agata v grščini pomenita »čista« in »dobra«, Margareta je latinska oznaka za »biser«, različica je ime Marjeta, po kateri so imenovane tudi ljubke cvetlice: marjetica ali marjetka. Druga različica je Metka – v pomenu »izbirčen človek, zlasti otrok«. Debora je svetopisemsko ime ženske, ki je sposobna razlikovati, kaj je dobro in kaj slabo, kaj pravično in kaj krivično. Debora torej v pomenu sodnice, ki popravi razmere tako, da je za vse prav, uskladi, kar je neskladno, zravna, kar je upognjeno, kaj človeku pomaga, koristi, kaj mu škoduje. Tudi sama je pokončna in gre pokončno skozi življenje.
Judita je v pomenu »hvaljena – rešiteljica ljudstva«. Pri vseh pesnikih, ki so po njej oblikovali svoje literarne like, je pogumna ženska, ki zastavi svoj obstoj, da bi se bojevala za življenje drugih. Marija, Jezusova mati, je svetopisemsko ime, latinska oblika za hebrejsko ime Mirjam, v pomenu »tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«, »ljubljena od Boga«. Marija je najbolj svetostno ime, ker je po Božji moči spočela in rodila Jezusa Kristusa. V začetnem obdobju krščanstva so verniki iz spoštovanja do Jezusove matere deklicam zelo redko dajali ime Marija, v srednjem veku so ime Marija lahko imele le osebe kraljevskega ali plemiškega stanu. Mariji pa so pozneje samo na slovenskih tleh posvetili 320 cerkva, na njeno ime je še pred 30 leti bilo krščenih okrog 150.000 oseb.
Ni tako davno, ko mi je pri Mariji na Zilji pri Beljaku upokojeni učitelj Karel Samounig pripovedoval, da so v beljaški porodnišnici nune zahtevale, da mora pri krstu celo vsak fantek kot drugo ime dobiti še ime Marija – in tu ni bilo izgovora. Vsaka mati, ki je prišla tja rodit, se je morala s tem sprijazniti. »Moja mati pa je, če že tako mora biti,« je dejal učitelj, »dodala še ime Gašper – po dedu Gašperju – ter kot četrto ime Janez – po botru Janezu. Nekdo je po fari raznesel hudomušno pripombo: pri Galobu (domače ime) ima fantek že vsa imena, samo Cika in Šeka mu še manjkata.«
Marija / Mirjam, svetostnost imena je istovetna z naslovom »Brezmadežna«, odtod praznovanje, slavljenje, poveličevanje vseh odlik, ki jih Sveto pismo daje pred nas kot odprto knjigo blagrov. Po njej merijo svojo veličino tudi vse druge žene, matere in dekleta. Praznik je kot ena izmed postaj na poti k božiču, v katerem se Marija razodeva z odliko materinstva, družinske ubranosti, zvestobe, varuhinje miru in sožitja, prijateljsko naklonjene Božje matere. Blaženi papež Janez Pavel II. je pogosto govoril, izpovedoval pa tudi v svojih pesmih, da se je resnici Božje matere približal po doživljanju svoje zemeljske matere.
Nedavno umrli pesnik Tone Pavček je k motiv matere poudaril s kruhom: mati in kruh sta dve poglavitni prvini življenja. »Spominjam se,« piše, »kako nam je mama pogosto govorila: Kruhek spi, in smo vsi takoj razumeli, da spi, ker ni pri hiši. Spominjam se, kako ga je, večji ali manjši kos hlebca, prinašala na večer domov s celodnevne dnine. Spominjam se, kako je krstna botra jemala z loparjem iz peči najlepši in najmanjši hlebček, ki je bil zgneten in spečen samo zame, za mojo večno lakoto; pomnim, kako je dišal po sitosti, po ugodju in po dobroti. Ta vonj se ni razdišal do danes, nasprotno, zdi se, kakor da se je tisti hlebček postoteril in se še večkrat po svetopisemsko pomnožil, da ne bom nikoli več lačen do konca svojih dni. V kruhu je bila rodovna, zemeljska in človeška posvečenost z dobroto, ki sveti skoz temo te dni in v globeli naših romanj po zemlji. Od takega kruha živiš, še posebej, če ga skušaš deliti z drugimi. Potem, ko si doživel svoj vek lakote, je tvoj vsakdanji kruh posvečen in s ponižno pobožnostjo izgovarjaš v snu in buden besedo, ki je več kot beseda – kruh« (Čas duše, čas telesa, 1994).
Marija, Božja mati, pod katerim koli naslovom jo že kličemo, je Božji kruh za našo dušo na našem romanju, ki se mu pravi življenje.
Ljubljana Rakovnik, Jože Zadravec, Brezmadežna, 8. december 2011-12-08

Duhovna cvetka:
Ni lepšega, kakor je mati, ki ima v naročju svojega otroka in mu s prstom kaže nebo, odkoder je prišel. Marija pa je gledala nebesa v lastnem naročju (Otmar Črnilogar).

argaiv1000

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information