natisni
PDF

1. Lačna množica

(POZOR: imena so samo za boljši pregled in se jih ne bere na glas.)

PRIPOV.: Dragi iskalci Božjega kraljestva, smo že na poti. To je prvi dan našega potovanja. Nahajamo se v deželi Zábulonovi in deželi Neftálijevi, onkraj Jordana, v Galileji.
A tukaj nismo zato, da bi občudovali rodovitne doline ter se čudili puščavi in pustim goram. Naj nas ne prevzame pogled na jezera in čiste reke. Naše oči in ušesa naj bodo odprta za evangeljsko besedo. Bodimo pozorni. Kaj vidimo na obzorju? V daljavi je gruča ljudi. Možje in žene sedijo na tleh, kot bi nekaj čakali. Morda tudi oni iščejo Božje kraljestvo? Pojdimo do njih.
ISKALCI: »Pozdravljeni. Ali morda tudi vi iščete Božje kraljestvo?«
PRIPOV.: jih vprašamo. Naveličano odvrnejo:
MNOŽICA: »Ah, ne govorite nam o kakršnem koli kraljestvu. Rimsko cesarstvo, egiptovski faraoni, kralji in tuji vladarji – siti smo oblasti! A lačni kruha.«
PRIPOV.: Navdušeno rečemo:
ISKALCI: »Ampak v Božjem kraljestvu ni nihče lačen, nihče ne trpi po-manjkanja ali krivice.«
MNOŽICA: »Da, da, tudi to smo slišali, a besede ne napolnijo želodca. Veliko lepih obljub je že bilo izrečenih, nobena pa se ni ure-sničila. Zaman čakamo obljubljenega Odrešenika, da bi za-vladal in poskrbel za nas. Ne bo ga.«
ISKALCI: »Ste prepričani?«
PRIPOV.: rečemo žalostni.
MNOŽICA: »Seveda. Pred kratkim smo srečali nekoga, ki je o sebi rekel, da je Božji sin. Ime mu je bilo Jezus. Videli smo, kako je med nami delal čudeže. Ozdravljal je bolne, slepe in hrome. Lepo je govoril. Sami smo bili priča velikemu znamenju, ki ga je storil, da bi nasitil naše lačne trebuhe. Vzel je dve ribi in pet ječmenovih hlebov in jih pomnožil tako, da smo se vsi nasi-tili. Pet tisoč mož je nahranil in veliko žensk in otrok. Pa še je ostalo. Takrat smo verjeli, da je Jezus tisti, ki ga pričakujemo. Želeli smo ga postaviti za kralja.
Ko je odšel, smo mu sledili, ker smo se bali, da bomo kmalu spet lačni. Prosili smo ga, naj nam vedno daje svojega kru-ha. On pa nam je dejal: Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen. In kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen. Jaz sem kruh, ki sem prišel iz nebes. A med nami so bili nekateri, ki so poznali tega človeka še iz otroštva. Poznali so njegovo mater in očeta. Tesarjev sin pa nam vendar ne bo govoril, da prihaja iz nebes! Nato je še rekel, da nam bo dal jesti svoje meso in piti svojo kri, ki da nam bo dala večno življenje. Kdo neki more dati jesti samega sebe!? Naveličali smo se poslušati trde besede. Odšel je na-prej, a mi smo ostali tukaj. Še vedno smo lačni,«PRIPOV.: končno nehajo z godrnjanjem. ISKALCI: »Mi prihajamo iz časa in kraja, kjer je kruha dovolj. Naše mize se šibijo pod težo raznovrstnih dobrot, množice pa so še vedno nezadovoljne. Ljudje se počutijo prazne. Hrana jih ne izpolni. Ne bomo čakali z vami. Hrepenenje po Božjem kraljestvu nas sili, da gremo naprej. Srečno!«

MARIJIN KAŽIPOT

Predstavljaj si, kako vesel bi bil, če bi za darilo dobil igračo, ki si si jo že dolgo želel. Veselje, ki ga obljublja Jezus, pa je še neskončno večje od tistega, ki ga lahko prinese katerakoli stvar iz trgovine. Vsaka igrača se namreč prej ali slej pokvari ali postane dolgočasna. Božje kraljestvo prinaša neminljivo srečo. Veséli se ga!
Prim.: Jn 6,1-61

argaiv1933

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information