natisni
PDF

4. Cestninar

PRIPOV: Iskalci Božjega kraljestva, še vedno se nahajamo v Jeruzalemu. Mesto je veliko in hrupno. Ulice so polne trgovcev, po-potnikov in romarjev. Namesto avtomobilov in avtobusov vidimo osličke, kamele in konje. Mnogi nam želijo prodati svoje izdelke in nam za drag denar ponuditi prenočišče. Ne znajdemo se v tej gneči, zato poiščemo mestna vrata, da bi zapustili mesto in nadaljevali svojo pot.  Pri mestnih vratih stoji mitnica, majhna lesena hišica. V njej sedi mož, ki prešteva kovance. Ko konča, jih večino strese v mošnji-ček, nekaj pa skrbno pospravi v žep. Ko nas zagleda, vzklikne:
CESTNINAR: »En kovanec na osebo!«
ISKALCI:  »Kako prosim?«
PRIPOV: vprašamo, cestninar pa nas čudno gleda in ne odstopa od rečene tarife.
CESTNINAR: »Kako, kako … Tukaj pobiramo cestnino. Vsak, ki obišče naše mesto, je dolžan plačati. No, sem z denarjem!«
ISKALCI:  »Mi smo iskalci Božjega kraljestva. Brez denarja smo se po-dali na pot,«
PRIPOV: pojasnimo svoje nelagodje, cestninar pa še kar naprej vztraja pri svojem.
CESTNINAR: »Poslušajte, mene prav nič ne zanima, kdo ste in kam gre-ste. Jaz samo pobiram denar – to je moja služba. Sem z denarjem, sem rekel.«
ISKALCI:  »Nimamo denarja. V Božjem kraljestvu denar ni potreben,«
PRIPOV: vztrajamo pri svojem, on pa se našim dovtipom samo smeje.
CESTNINAR: »Že mogoče. Tukaj pa je denar še kako pomemben. Rimljani ga potrebujejo za gradnjo cest, za oskrbo svoje vojske, za svo-je sodniške in oblastniške službe. Zanje ga zbiram. To še ne pomeni, da sem njihov prijatelj in da se strinjam s tem, da so nasilno zasedli našo deželo. A služba je služba. Kot cestninar sicer nimam prijateljev, imam pa lepo hišo. Na moji mizi je vedno obilo dobre pijače in hrane. A kje smo ostali? Aha … Sem z denarjem!«
ISKALCI:  »Gospod cestninar, mi nimamo denarja. Iščemo Božje kraljestvo, ki je za vse ljudi. Tam ni vojske, sodnikov in oblastnikov. Tam denar nič ne pomeni.«PRIPOV: Cestninar nas noče poslušati. Reče nam:
CESTNINAR: »Zadnjič vam pravim. Ne zanima me, kdo ste in kam greste. Ura-dnik sem in naš odnos naj ostane uraden. Uspešen uradnik se ne zapleta s strankami. On samo opravlja svojo službo. Ne zanima ga, s kom ima opravka, važno je, da pobere denar. To je vse. Če pa bi se zapletel s stranko, jo poslušal in sočustvoval … bi lahko po-zabil na svoje dolžnosti. Natanko to se je zgodilo Zaheju, kolegu z višjega položaja. Bil je uspešen višji cestninar. S svojim delom si je pridobil precejšnje bogastvo. Potem pa se je zapletel. Začelo ga je zanimati, kdo je Jezus. Kot kakšen otročaj je splezal na drevo, da bi ga videl. Povem vam, to je bil konec njegove kariere. Po srečanju z njim je pozabil na svoj položaj. Velik del svojega bogastva je razdelil med revne in povrnil vsem, ki jih je kdaj malce okoli prenesel. In vse to v zameno za blagoslov … Ampak, kje smo ostali. Aja … Torej, sem z denarjem!«
ISKALCI:  »Ampak v Božjem kraljestvu denar nič ne šteje. To je očitno spoznal tudi vaš prijatelj Zahej, zato je razdal svoje bogastvo,«
PRIPOV: ne odstopamo od svojega mnenja in cestninar se zelo razjezi.
CESTNINAR: »Dovolj vas imam. Ne bom se ponavljal. Ne zanima me, kdo ste in kam greste. Ker mi ne plačate pristojbine, moram pač poseči po višjem ukrepu. Stražniki! Stražniki! Odpeljite jih pred sodnika!«

MARIJIN KAŽIPOT

Kaj bi ti koristilo, če bi imel na kupe imenitnih igrač, nihče pa se ne bi hotel igrati s tabo, ker bi veljal za slabega prijatelja? Ne pozabi, bogastvo samo na sebi ne osrečuje. Išči pravo sre°o in trajno veselje.

Prim.: Lk 18,9-14; Lk 19,1-10

argaiv1061

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information