natisni
PDF

9. Uboga vdova

PRIPOV.:    Dragi iskalci Božjega kraljestva, včeraj smo se spoznali z apostolom Judom. Rekel je, da bi nas za plačilo lahko odpeljal do Jezusa. Ko smo mu povedali, da smo brez denarja, se z nami ni več ubadal. Danes zjutraj smo se odločili, da bomo Jezusa sami poiskali.
Od ljudi smo izvedeli, da se je Jezus skupaj z učenci odpravil v tempelj. Šli smo za njim in ga opazili ob vhodu, kjer stoji skrinja, v katero ljudje mečejo svoje darove. Jezus opazuje mimoidoče. Veliko bogatih pride mimo. Vsakič, ko se kdo od njih ustavi pri skrinji, se zasliši žvenket denarja. Juda, ki stoji v naši bližini, potihoma reče:
JUDA:    »Všeč mi je ta zven!«
PRIPOV.:    Čez čas pride mimo uboga stara ženica. Oblečena je v črnino, zato sklepamo, da je vdova. Počasi se pomakne do skrinje. Z roko seže pod stari plašč in izvleče mošnjiček. Nastavi dlan in iz njega se prikotalita majhna novčiča. Ne svetita se, kot se svetijo srebrniki. Vdova ju skrbno vrže v skrinjo. Prelahka sta, da bi zažvenketala. Vdova se zadovoljno nasmehne, pospravi mošnjiček in se odpravi proti izhodu. Jezus jo ljubeče spremlja s pogledom, nato pa reče svojim učencem:
JEZUS:    »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi. Bogati so namreč darovali od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela za življenje.«
PRIPOV.:    Opazimo, da se Juda zaničljivo posmehne. Jezusu ne upa glasno ugovarjati, zato se obrne k nam:
JUDA:    »Dva novčiča … drobiž od drobiža. Zaradi njiju se tempeljski zaklad ne bo prav nič povečal. Saj pravim – Jezus nima pojma o ekonomiji.«
PRIPOV.:    Tokrat se mi obrnemo stran in se ne zmenimo več za Juda in njegove prezirljive besede. Stopimo do Jezusa. Nekoliko smo v zadregi; ne bi ga radi motili. Vseeno tvegamo:
ISKALCI:    »Učitelj, radi bi te vprašali … poznaš pot do kraja, kjer je vdovin dar vreden več kot polna skrinja srebrnikov in kjer so ubogi najimenitnejši gostje? Ali veš za pot, ki vodi v Božje kraljestvo?«
PRIPOV.:    Jezus se nasmehne:
JEZUS:     »Božje kraljestvo je kraljestvo mojega Očeta. Jaz sem pot, ki jo iščete. Samo jaz vas lahko povedem k njemu; druge poti ni. Pridite. Hodite za menoj, da prejmete neminljive zaklade, ki so za vas pripravljeni od začetka sveta.«
PRIPOV.:    To reče in se odpravi proti izhodu. Mi pa še kar stojimo na mestu. Slišali smo čudovite besede, ki so nas navdale z velikim veseljem. Hkrati pa se v nas porajata strah in dvom. Jezusa namreč nismo utegnili vprašati, kaj moramo storiti v zameno, da nas bo odvedel v Božje kraljestvo. Bo tudi on od nas zahteval denar? Nas bo sprejel, čeprav smo praznih rok in brez imetja?

Iskalci Božjega kraljestva, zakaj stojimo na mestu? Raje pohitimo za njim in slej ko prej bomo dobili odgovor.

MARIJIN KAŽIPOT
Dva novčiča sta v Jezusovih očeh neprecenljiva. Božje kraljestvo raste iz majhnih in na videz skromnih dejanj. Vsako dobro delo, ki ga opraviš, šteje.

Prim.: Mr 12,41-44; Lk 21,1-4; Jn 8,12-20;
Jn 14,6-7; Mt 19,21; Mr 10,21; Lk 12,33; Lk 18,22

argaiv1933

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information