natisni
PDF

11. Jezusovi domači

PRIPOV.:    Dragi iskalci Božjega kraljestva, odločili smo se slediti Jezusu. Zanima nas, kam pelje pot, na katero nas vabi.
Jezus se tokrat ustavi v Nazaretu, v kraju, kjer je odraščal. Tu se vsi poznajo med sabo in hitro se razve, da je prišel. Ljudje hitijo iz hiš in mu sledijo v shodnico, hišo molitve. Tudi mi gremo z njimi. Opazujemo, kaj se dogaja. Jezus vstane in vzame zvitek, kjer so zapisane besede preroka Izaija. Začne brati:
JEZUS:    »Bog me je blagoslovil, da sporočim veselo novico ubogim. Poslal me je, da osvobodim vse, ki so v ječi. Slepi bodo po meni spregledali. Tisti, ki težko živijo, bodo odrešeni. Oznanjam vam, da je napočil čas, ki je Bogu po volji.«
PRIPOV.:    Oči vseh so uprte v Jezusa. Odloži zvitek in prične govoriti:
JEZUS:    »Danes se je to pismo izpolnilo. Bog bo po meni izpolnil svojo obljubo.«
PRIPOV.:    Dragi iskalci Božjega kraljestva, slišali smo! Jezus je res tisti, ki nas bo odpeljal v Božje kraljestvo! Po njem se bo izpolnila obljuba o pravičnosti in miru, veselju in ljubezni ... To je res vesela novica!
A poglejte, ljudje v shodnici niso veseli. Jezijo se in se spogledujejo med seboj. Nekdo reče:
SOSED MIHA:    »Mladenič, res sem že star, a če me spomin ne vara, je bil tvoj oče tesar. Ti si mu pomagal v delavnici in delo vama je šlo dobro od rok. Škoda le, da si naenkrat odšel in pustil vse skupaj. A kar je bilo, je bilo. Upamo, da se boš spet lotil svojega dela. Potrebujemo dobrega tesarja. Prosim, nikar nam ne govori neumnosti. Raje se loti poštenega dela.«
PRIPOV.:    Vsi se zasmejejo in kimajo z glavami. Neka gospa nadaljuje:
TETKA ROZI: »Jezus, ne zameri sosedu. Hotel je le reči, da smo veseli, da si se vrnil. Zdaj pa nam le brž povej, če so govorice o tebi resnične. Pravijo, da ozdravljaš vsakovrstne bolezni. Bolnih je tudi v našem mestu veliko. Veš, ni pošteno, da drugim pomagaš, na svoje domače pa se ne spomniš.«
PRIPOV.:    Jezusovi sorodniki in sosedje se nasmihajo. Čakajo, kaj bo naredil. Odgovori jim:
JEZUS:    »Resnično, povem vam: nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. Tudi vi me ne sprejmete. Spotikate se nad menoj, ker mislite, da me poznate. Ne verjamete mojim besedam in menite, da imate pravico, da me presojate in ocenjujete. Pri vas ne bom storil nobenega znamenja.«
PRIPOV.:    Množica vzkipi. Ljudje jezno kričijo:
MNOŽICA:    »Dovolj te imamo! Kdo pa misliš, da si?! Ne boš se postavljal nad nami! Ti že pokažemo, kdo je tu glavni.«
PRIPOV.:    Zgrabijo ga in ženejo pred seboj iz mesta. Bojimo se, da ga bodo ubili. Skušamo mu pomagati, a množica je prevelika. Odvlečejo ga na rob prepada. Kaj mu bodo storili? Mar niso to njegovi domači, njegovi sorodniki in sosedje?! Zakaj ga tako sovražijo?! Strah nas je in ne vemo, kako bi ga rešili.
Naenkrat pa se Jezus otrese njihovih rok. Skušajo ga ponovno zgrabiti, a on gre sredi med njimi in nihče se ga ne more dotakniti. Ne ozira se več, ne odgovarja na njihovo vpitje. Odide iz rojstnega mesta.

MARIJIN KAŽIPOT
Kako se počutiš, kadar kdo v tvoji družini ali razredu izstopa zaradi pridnosti in talenta? Se zmoreš z njim veseliti in se od njega kaj dobrega naučiti? Ali pa ti gre na živce in bi najraje videl, da bi mu spodletelo in bi bil ti glavni?
Drugi naj te ne ogroža. Pomisli raje, kako se lahko ob njem česa naučiš ali zrasteš v dobrem.

Prim.: Lk 4,16-30; Mt 13,53-58; Mr 6,1-6

argaiv1933

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information