natisni
PDF

19. Gobavci

PRIPOV.:    Z Jezusom smo pravkar prispeli v Jeriho. Mesto je čudovito. Med belimi hišami rastejo palme. Dvigajo se visoko proti nebu. Veliko ljudi spremlja Jezusa. Med njimi je nekdanji slepec Bartimáj. Navdušen je nad vsem, kar opazi. Hiše, drevesa in ptice … vse se mu zdi čudovito. Vesel je kamna na cesti in navduši se nad cvetico. Vsako toliko časa priteče do Jezusa in se mu zahvaljuje.
Opazimo, da se Jezusu skuša zahvaliti še nekdo. Teče mu naproti in z močnim glasom kliče:
OZDRAVLJENI:    »Slava Bogu, slava Jezusu Učeniku, ki me je ozdravil. Zahvaljen bodi Gospod, ki nam je poslal Odrešenika.«
PRIPOV.:    Ko pride do Jezusa, se mu vrže k nogam in se zahvaljuje. Ljudje, ki to vidijo, se razjezijo:
MNOŽICA:    »Spet eden od Samarijanov. Vsepovsod je polno teh tujcev, ki nimajo prave vere. Sprehajajo se po našem mestu, kot da je vse njihovo.«
JEZUS:    »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je drugih devet?«
PRIPOV.:    Jezus glasno vpraša. Nato vzdigne glavo in resno pogleda množico:
JEZUS:     »Med vami ni nikogar, ki bi pokazal tolikšno hvaležnost Bogu kot tale tujec.«
PRIPOV.:    Ljudje ne zdržijo Jezusovega pogleda in sklonijo glave. Jezus pa se spet obrne k Samarijanu in mu reče:
JEZUS:     »Vstani in pojdi. Tvoja vera te je rešila.«
PRIPOV.:    Samarijan se umakne iz množice. Še dolgo gleda za Jezusom, ki nadaljuje svojo pot po mestnih ulicah. Zanima nas, kdo je ta človek in kakšna je njegova zgodba. Pridružimo se mu in ga vprašamo, kaj se mu je zgodilo. Samarijan začne pripovedovati:
SAMARIJAN: »Pred nekaj leti me je doletela najhujša nesreča, ki si jo more človek zamisliti. Zbolel sem za gobavostjo. To je strašna bolezen: na koži so se mi pojavili grdi rdeči madeži. Postajali so vedno večji in se spreminjali v gnojne rane. Skušal sem jih zakriti z obleko, a ljudje so jih opazili. Prestrašili so se in me poslali k duhovniku. Ta me je označil za nečistega in mi ukazal, da moram oditi iz mesta. Rekel je tudi, da moram zapustiti svojo družino in živeti daleč stran od zdravih ljudi. Naročil mi je, da se v prihodnje smem družiti le s sebi enakimi.«
PRIPOV.:    Vprašamo ga:
ISKALCI:    »Zakaj ti je duhovnik tako ukazal?«
PRIPOV.:    Samarijan nam pojasni:
SAMARIJAN: »Postava zapoveduje, da morajo gobavci živeti daleč stran od vsakega naselja. Nositi morajo strgana oblačila in imeti skuštrane lase. Če se jim kdo približuje, ga morajo posvariti in glasno vpiti: »Nečist, nečist!« S sabo morajo nositi zvonček in z njim opozarjati druge, naj se jim na daleč izognejo, da se ne bi še kdo nalezel te hude bolezni.«
ISKALCI:    »To je grozno …«
PRIPOV.:    se vsi v en glas čudimo. On pa nadaljuje:
SAMARIJAN:    »Da. Več let sem na lastni koži doživljal to grozo. Za družino sem bil mrtev. Ljudje so v meni videli grdo in nevarno pošast. Zdelo se mi je, da moje življenje nima nobenega smisla. A nekega dne sem slišal za Jezusa in njegove čudeže. Vesela novica je v meni predramila novo upanje. Skupaj z nekaterimi drugimi gobavci sem pohitel k njemu. Vrgel sem se na kolena in rekel: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Jezus mi je odvrnil: »Hočem. Bodi čist.« Nato se me je dotaknil. Si predstavljate? Dotaknil se me je! Pobožal me je po obrazu! Prvič po tolikšnem času se me nekdo ni ustrašil, ampak se mi je približal in se dotaknil mojih najgrših ran, kot bi bile zanj nekaj dragocenega.«
PRIPOV.:    Samarijanu se oči orosijo. Na ustnicah se mu zariše smehljaj. Čez čas nadaljuje:
SAMARIJAN:    »Jezus je meni in ostalim devetim gobavcem rekel: Pojdite in se pokažite duhovnikom. Šli smo torej v Jeriho in med potjo smo bili vsi ozdravljeni. Naše rane so izginile, naša koža je postala svetla in čista. Tudi duhovniki so potrdili, da smo sedaj zdravi in nismo več nevarni za druge. Zdaj se lahko vrnemo k svojim družinam!«
ISKALCI:    »Tvoja zgodba je čudovita!«
PRIPOV.:    navdušeni vzkliknemo. Samarijan pa nam odvrne:
OZDRAVLJENI:    »Da. Bil sem brez upanja in zapuščen v svoji bedi. A Jezus se me je dotaknil!«

argaiv1933

MARIJIN KAŽIPOT
Pri spovedi se Jezus dotakne tvojih ran in te ozdravi greha. Rad pohiti k njemu.

Prim.: Lk 17,11-19

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information