natisni
PDF

24. Apostoli – priče na gori spremenjenja in v vrtu Getsemani

PRIPOV.:    Zmedeni hitimo po jeruzalemskih ulicah. V glavi nam odzvanja nešteto vprašanj: Zakaj se to dogaja? Zakaj so obsodili Jezusa? Kako mu lahko pomagamo? Da bi Jezus umrl na križu … to se vendar ne sme zgoditi!
Iščemo njegove učence. Kam so se razkropili? Moramo jih najti. Skupaj z njimi lahko stopimo pred Pilata in vélike duhovnike ter pričujemo o čudežih, ki jih je storil. Morda bodo uvideli svojo zmoto. Čim prej moramo najti apostole. Bog ve, kaj se v tem trenutku dogaja z Jezusom. Bog ve, kakšno trpljenje prenaša.
Zaman tekamo gor in dol. Zaman sprašujemo ljudi, kje so možje, ki so spremljali Jezusa. Nihče nam ne zna odgovoriti. Vse bolj se zdi, da so se poskrili ali zbežali iz mesta. Je to mogoče? Zbegani smo in nemočni.
Naenkrat zaslišimo, da nas nekdo kliče:
JANEZ:    »Iskalci Božjega kraljestva, pridite za mano. Pohitite.«
PRIPOV.:    Ozremo se in zagledamo Janeza. Končno nekdo izmed apostolov. Odpelje nas za obzidje zapuščenega vrta, kjer srečamo tudi Jakoba, Janezovega brata. Srečanje z njima nam je v tolažbo, še vedno pa smo prestrašeni in zmedeni. Vprašamo ju, ali imata kakšne novice o Jezusu. Janez pove:
JANEZ:    »Jezusa so včeraj ponoči zgrabili in odpeljali v ječo. Obsodili so ga na smrt. Peter je šel k sodni dvorani, da bi izvedel, kaj se dogaja. Ostali smo se porazgubili. Z bratom se skrivava tukaj. Ne veva, kaj storiti.«
PRIPOV.:    Jakob spregovori s tihim glasom:
JAKOB:    »V tem trenutku se ruši vse, v kar sem verjel. Zapustil sem očeta in svoje ribiško delo, ker sem zaupal, da je Jezus Odrešenik in Mesija. A danes bo umrl na križu. Njegove obljube se ne bodo nikdar uresničile. Zaman smo upali …«
PRIPOV.:    V to ne moremo verjeti, zato ga prekinemo:
ISKALCI:    »Jakob, ne smemo izgubiti vere. Jezus je storil toliko čudežev. Zanj ni nič nemogoče.«
PRIPOV.:    Žalosten nam odkima:
JAKOB:    »Vi niste bili včeraj z nami. Niste videli Jezusa, ko je molil v vrtu Getsemani. Vedel je, da se bliža ura njegove smrti. Trepetal je in jokal. Še nikoli ga nisem videl takšnega. Kot bi mu iznenada pošle vse moči. Tresel se je od groze in njegov pot je bil kakor kaplje krvi. Vojaki so ga zgrabili kot nemočno jagnje. Ne verjamem, da se bo poskušal rešiti.«
PRIPOV.:    Tedaj vstane Janez in stopi pred brata. Reče mu:
JANEZ:    »Jakob, kaj se ti je zgodilo? Zakaj obupuješ nad Jezusom? Si pozabil na vse, kar smo skupaj prestali, kaj smo ob njem doživeli? Si pozabil na čudeže, ki jih je storil vpričo naju? In Jakob, si res pozabil na goro spremenitve?«
PRIPOV.:    Jakob ga gleda, a nič ne reče. Janez zato nadaljuje:
JANEZ:     »Spomni se, brat, na tisti dan, ki smo ga z Jezusom preživeli na gori. Spomni se, kako se je spremenila njegova podoba. Njegov obraz je zažarel kot sonce, njegova oblačila so bila bela kot luč. Peter, ti in jaz smo to videli in razumeli, da zremo v obličje Božjega sina. Nato so se odprla nebesa in zaslišali smo glas, ki je govoril: To je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje. Njega poslušajte.
Jezus nas je vzel s sabo na goro, da bi v trenutkih, ki so pred nami, lažje vztrajali v veri. Jakob, to imej pred očmi in nikar ne obupuj.«
PRIPOV.:    Janez gleda svojega brata z rotečim pogledom, Jakob pa strmi v prazno. Slednjič reče:
JAKOB:    »Ne morem pozabiti, kako nemočen je bil Jezus v vrtu Getsemani. Pobegnil bom iz Jeruzalema, dokler se stvari ne umirijo.«
PRIPOV.:    Janeza pretresejo te besede. Kljub temu ne odlaša z odločitvijo in reče:
JANEZ:    »Jaz ostanem.«
PRIPOV.:    Brez besed se poslovita. Jakob steče na ulico in se skrije med mimoidoče. Janez nas vpraša:
JANEZ:    »Kaj pa vi?«
ISKALCI:    »Tudi mi bomo ostali, a nima smisla, da se skrivamo tukaj. Kaj lahko naredimo?«
PRIPOV.:    pogumno odgovorimo. Janez malo pomisli in reče:
JANEZ:    »K Mariji moramo. Dajmo, pohitimo k Mariji!«

argaiv1933

MARIJIN KAŽIPOT
Lepo se je zabavati s prijateljem, se z njim smejati in pogovarjati o veselih temah. Težje pa je vztrajati ob njem, ko mu gre kaj narobe, ko je žalosten in razočaran. A takrat te še bolj potrebuje.
Ostani zvest prijatelj tudi v trenutkih stiske.

Prim.: Peter zataji Jezusa
Mt 26,69-73; Mr 14,66-72; Lk 22,56-62; Jn 18,15-18.25-27
Jezus izroči Marijo Janezu, Janeza Mariji
Jn 19,25-27
Učenci se razbežijo
Mt 26,56

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information