natisni
PDF

27. Pastirji

PRIPOV.:    Nekaj mož in žená se je zbralo, da bi pokopali Jezusovo telo. Kaj pa mi? Kaj bomo storili?
Kakor tesar Jožef se moramo odločiti: Lahko zaključimo potovanje in pozabimo na hrepenenja po Božjem kraljestvu. Ta pot se zdi logična in razumna glede na to, da je Jezus, Božji sin in vodnik v to kraljestvo, mrtev. Lahko pa ostanemo in skupaj z Marijo ponižno sprejmemo negotovost, strah in norost križa. Pri tem je naša edina tolažba zaupanje v Božjo bližino. Božji načrti presegajo naš razum. Gospod naj nas uporabi za svoje orodje, kakor mu je po volji.
Stojimo pred grobom. To je v skalo vklesana votlina. Temna je in hladna. Možje položijo vanjo Jezusovo telo. Marija zadrhti od bolečine. Spomni se neke druge votline, ki je bila podobno tiha in skromna. Tam se je rodilo dete. Povila ga je v plenice in položila v jasli.
MARIJA:    »Skrivnostna so tvoja pota, Gospod,«
PRIPOV.:    reče Marija tiho. Nato jo misli ponesejo daleč nazaj v spomine na čudežno noč sredi betlehemskih poljan …
Z Jožefom se sklanjata nad jasli. Občudujeta malo dete. Staro je komaj nekaj ur, a zdi si jima popolno. Štejeta majhne prstke in poljubljata rožnata lička. Gledata malo bitje, ki je postavilo njun svet na glavo. Marija razmišlja:
MARIJA:    »Kdo si, otročiček? Kakšen boš, ko boš zrasel? Kakšne načrte ima Bog s tabo?«
PRIPOV.:    Jožef se vznemiri:
JOŽEF:    »Marija, misliš, da mu je dovolj toplo? Moral bi zakuriti močnejši ogenj. Pa ti? Kako se počutiš? Pripravil ti bom udobnejše ležišče. Gotovo potrebuješ počitek.«
MARIJA:    »Oh, Jožef, vse je v redu,«
PRIPOV.:    Marija odvrne. Jožef skloni glavo in žalostno reče:
JOŽEF:    »Ni tako, kot bi moralo biti. Žal mi je, Marija, da nisem bolje pomislil. Ne bi smela iti na pot. Če pa že, bi moral bolje poskrbeti, kje bo najino prenočišče.«
MARIJA:    »Jožef, ne govori tako. Lepo nam je tukaj. Votlina nam daje zavetje in prostor, da smo lahko skupaj. Meni se zdi kot kraljeva palača.«
PRIPOV.:    Marija in Jožef zaslišita petje in igranje piščali. Le kdo prihaja? Jožef pogleda ven in zagleda pastirje. Reče Mariji:
JOŽEF:    »Upam, da nas ne bodo spodili.«
PRIPOV.:    Pastirsko petje utihne. Tri skuštrane glave pokukajo v votlino. Mariji in Jožefu voščijo dober večer. Nato vstopijo in pokleknejo pred Dete. Nekaj časa ga tiho opazujejo. Nato eden reče:
1. PASTIR    »Joj, nekam majčken je videti.«
PRIPOV.:    Drugi ga sune pod rebra:
2. PASTIR    »Teslo, kako pa govoriš o našem Odrešeniku?! Seveda je majčken, ko pa se je pravkar rodil. A ne pozabi, kaj je povedal angel. Dete, v plenice povito in položeno v jasli, je vaš Mesija.«
3 PASTIR:    »Oprosti, gospa, misliš da mu lahko zaigram nekaj lepega na svojo piščal? Misliš, da bo jokal?«
PRIPOV.:    Marija poboža fantiča po glavi:
MARIJA:    »Kar zaigraj, gotovo mu bo všeč.«
PRIPOV.:    Medtem ko pastirček igra, reče Jožef mladi materi:
JOŽEF:    »Prav si imela. Ta hladna votlina je zares kot kraljeva palača …«
PRIPOV.:    Marijine misli so zopet pri grobu. Drhti od bolečine.
JOŽEF:     »Ni tako, kot bi moralo biti,«
PRIPOV.:    pomisli na Jožefove besede. Potem vzdigne pogled proti nebu in reče:
MARIJA:    »Gospod, zgodi se po tvoji besedi.«

MARIJIN KAŽIPOT
Se jeziš in ti je hudo, če ne gre vse po tvojih načrtih? Bodi potrpežljiv.

Prim.: Lk 2,8-20

argaiv1753

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information