natisni
PDF

29. Starček Simeon in prerokinja Ana

PRIPOV.:    Dragi iskalci Božjega kraljestva, danes zjutraj nas je pretresla novica o praznem grobu. Žene in nekateri učenci so odšli k votlini in videli, da je kamen pri vhodu odvaljen. V njej so našli povoje in prt, trupla pa ni bilo. Kaj se dogaja?
Sedaj že vemo – naše srce se lahko umiri le ob Mariji. Hitimo v dvorano zadnje večerje, kamor se je zatekla skupaj z apostoli. Kmalu jo najdemo. Zasujemo jo z vprašanji:
ISKALCI:    »Marija, kaj naj pomenijo te novice? Je kdo ukradel Jezusovo telo? Zakaj bi to storil? Kaj pa govorice o tem, da naj bi Jezus živel? Slišali smo, da so ga nekateri srečali in celo govorili z njim. Misliš, da gre za prevaro? Misliš, da se kdo šali z nami? Marija, kaj naj storimo? Kako naj vemo, kaj je res in kaj ni?«
PRIPOV.:    Marija nas ljubeče pogleda in reče:
MARIJA:    »Otroci moji, umirite se. Preveč vprašanj vam roji po glavi. Prevzetno bi bilo misliti, da lahko brez Božje milosti najdemo odgovore. Napočil je trenutek, ko se moramo še bolj oprijeti molitve. Ne smemo biti nestrpni, ko čakamo na Božji odgovor. Ne smemo se bati tišine. V molitvi in molku ohranimo zaupanje v Božje načrte.«
ISKALCI:    »Ampak, Marija, kako naj molimo, kako naj molčimo? Preveč smo vznemirjeni. Negotovost je težko breme. Mar ne bi bilo pametneje, da stečemo še sami pogledat. Morda bi morali iti na ulice in vprašati mimoidoče, če so kaj videli ali slišali. Poiskati moramo koga, ki nam bo znal odgovoriti!«
MARIJA:    »Bog je tisti, ki nam bo odgovoril!«
PRIPOV.:    resno reče Marija.
MARIJA:     »Vem, da je težko vztrajati v negotovosti, dobro vem. A ne pozabite, naša edina gotovost je zaupanje v Božje načrte. Skušajte torej moliti.«
PRIPOV.:    Res se nekoliko umirimo. V tišini molimo, da bi zmogli Bogu zaupati in se prepustiti njegovim načrtom. A misli nam švigajo nazaj k vprašanjem. Ne vzdržimo. Vprašamo Marijo:
ISKALCI:    »Kako dolgo še moramo moliti in biti tiho, da bo Bog odgovoril?«
PRIPOV.:    Marija se nasmehne in vzdihne:
MARIJA:    »Ah, otroci moji … Mislim, da je čas, da vam povem zgodbo o starčku Simeonu in prerokinji Ani. Meni je bila v dolgih letih negotovosti in tišine v veliko tolažbo.
Simeon in Ana sta že od svoje mladosti čakala na Odrešenika. Verjela sta Božji obljubi in upala, da se vsak čas izpolni. Leta so tekla. Ljudstvo je trpelo najrazličnejše stiske, a Bog je molčal. Nato so začeli vstajati lažni mesije, ki so povzročili še več gorja med ljudmi. Bog je še vedno molčal. Simeon in Ana pa sta bila potrpežljiva. Mnogo vprašanj jima je rojilo po glavi: Kdaj bo vendar prišel pravi Mesija? Po kakšnih znamenjih ga bo moč prepoznati? Kaj pa, če je že med nami? Kje naj ga iščemo?
Vedela sta, da so vsa ta vprašanja zanju pretežka. Le Bog ima odgovore nanje. Zato sta se zatekla v tempelj. Tam sta se postila in molila, da bi zmogla prepoznati Odrešenika, ko se približa.«
ISKALCI:    »In kako dolgo sta čakala na odgovor?«
PRIPOV.:    vprašamo. Marija nam odgovori:
MARIJA:    »Dolgo. Oba sta že osivela in se postarala. A njuna gorečnost ni zbledela. Ohranjala sta jo v molitvi in molku. Še vedno sta trdno zaupala v Božjo obljubo.
PRIPOV.:    Ne moremo verjeti, kar slišimo:
ISKALCI:    »Kaj? Vse svoje življenje sta čakala na odgovor?! Mi pa ne zdržimo niti pol ure v molitvi. Sedaj razumemo, zakaj si nam povedala njuno zgodbo.
Ampak, povej nam, Marija, jima je Bog sploh kdaj odgovoril?«
MARIJA:    »Nekega dne sta spet prišla v tempelj,«
PRIPOV.:    nadaljuje Marija.
MARIJA:     »Ravno takrat sva z Jožefom tja prinesla malega Jezusa, da bi ga postavila pred Gospoda, kakor narekuje Postava. Tisti hip ju je Bog napolnil s Svetim Duhom in oba sta spoznala, da je to malo dete Odrešenik in Mesija. Njuno zaupanje in vztrajnost v veri sta bila poplačana. Srečala sta obljubljenega in napovedanega Kralja ter na lastne oči doživela, kako je Bog uresničil svojo obljubo.«
PRIPOV.:    Marija neha pripovedovati in nas znova povabi k molitvi. Tokrat se ne upiramo. Skupaj z njo in učenci obrnemo misli k Bogu. Izročimo  mu vsa vprašanja in dvome. Prósimo ga, naj nam utrdi zaupanje v njegove načrte. Radi bi našli odgovore, a vseeno mólimo, naj se zgodi njegova, ne naša volja.

Dan se nagne proti večeru. Tedaj se zaklenjena vrata neslišno odprejo. V beli svetlobi se nam približa postava in reče: Mir z vami. Tedaj ga vsi prepoznamo. Med nami je živi Jezus!

MARIJIN KAŽIPOT
Bodi vztrajen v molitvi.

Prim.: Lk 2,22-38

argaiv1061

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information