natisni
PDF

Novo leto Marija je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu - Branko Balažic


Spet smo na začetku. Mnogi so staro leto zaključili z bučnim rajanjem, marsikdo tudi z glavobolom in občutkom grenkobe, nekateri, verjetno velik del Slovencev, so začetek novega leta prespali. Vsak na svoj način doživlja konec enega in začetek novega obdobja. Zaradi tega pa svet ne bo kaj bistveno drugačen: moje želje in hrepenenja svet ne bodo prav nič spremenila. Lahko si domišljam, kar hočem, Bog, ki vse ureja v skladu s svojo modrostjo, bo ostal še vedno Bog in jaz samo človek, ki je prepuščen samemu sebi ali pa zaupa v Boga in ga sprejme za svojega odrešenika. Izbira je samo moja, nihče, niti Bog me ne more v nobeno stvar prisiliti. Bog se mi noče vsiljevati, dal mi je svobodno voljo in s tem sposobnost, da ga sprejmem, ali pa zavrnem.
Novo leto začenjamo s praznikom Marije, kraljice miru. Prvi dan v letu je sprejet kot dan miru za ves svet, kristjani pa se zavedamo, da je Marija najodličnejša med ustvarjenimi bitji, ki se kot naša pomočnica in srednica pri Bogu, trudi za mir v svetu in slogo med narodi.
Evangelist Luka je zaključil božično dogajanje s stavkom: »Marija je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu.« Božično dogajanje je obširno in vseobsegajoče. Začelo se je z Jožefovim in Marijinim potovanjem v Betlehem na popisovanje, se nadaljevalo z iskanjem prenočišča in se za trenutek ustavilo z odkritjem praznega hleva, ki bo vsaj zasilno zavetje pred vremenskimi nezgodami. Nato sledi rojstvo, prihod angelov, ki naznanjajo novico o rojstvu, prvi obisk preprostih pastirjev, nato dogajanje, ki je povezano s prihodom modrih v Jeruzalem, pojavom zvezde in prihodom v hlev. Vemo, da je za tem dogajanjem sledil beg svete družine v Egipt in pomor nedolžnih otrok. Božično dogajanje je dolgo in bogato, da bi lahko dober pisatelj napisal debel roman. Evangelist Luka pa pravi, da je bilo to dogajanje bogato in po svoje zelo naporno za Marijo, otrokovo mater. Veliko je bilo vsega, vse je morala urediti v svoji glavi in spraviti v pravi red. Zato je vse ohranila v svojem srcu in o vsem večkrat razmišljala.
Da nek dogodek postane nekaj več kot zgolj dogajanje, ki je opremljeno s krajevnim in časovnim zaznamkom, ga je treba postaviti v nek red, postati mora moj dogodek, dobiti mora pravi pomen in smisel v moji življenjski zgodbi. Žal, za to premalo skrbimo in zato nismo sposobni brati znamenj, ki nam razkrivajo našo življenjsko pot. Nekateri vidijo le to, da so nekatera dogajanja in pripetljaji pozitivni in drugi negativni. Iz konkretnih dogodkov se nič ne naučijo. Zato pravimo, da mnogim manjka zgodovinski spomin, ker na vse gledajo le od danes do jutri in svoje življenjske zgodbe ne vidijo kot poslanstvo in božji načrt.
Marija je gledala na svoje življenje drugače. Ni si domišljala, da je poklicana za kaj velikega, ampak je gledala nanj kot na preprosto zgodbo, ki jo piše Bog. Ker ni bila domišljava, jo je Bog velikokrat presenetil s svojimi posegi. Bog je namreč opazil, da lahko s tem preprostim dekletom izpelje odrešenjski načrt. Ko je Marija opazila to Božje delovanje v njenem življenju, je šla vase, vse dogajanje je sprejela kot močan izziv in načrt, ki ga je treba dobro premisliti in priti do pravih odločitev.
Evangelist Luka je napisal najobširnejši zapis o Jezusovem otroštvu in o njegovi materi. Do tega zapisa je prišlo na podlagi Marijinega pripovedovanja. Zato lahko rečemo, da je to zgodba kot jo je razumela Marija. To je njena zgodba in zgodba o njenem sinu. To je njena interpretacija. Zato je lahko evangelist zaključil pripoved o Jezusovi mladosti s stavkom: »Marija je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu.«
Se lahko Marijina zgodba ponovi tudi v našem življenju? Na neki način bi se morala, kajti življenjska zgodba vsakega človeka je Božja zgodba oziroma del odrešenjskega načrta, ki se uresničuje po konkretnih ljudeh. Naše življenje ni neko naključje, ampak je v skladu z Božjim načrtom: Bog je tako hotel, on nas je izbral in poklical v življenje, on ima z nami načrte, zato nam je zaupal poslanstvo.
Čim preprosteje bomo sprejemali svoje življenje, čim več časa si bomo vzeli za razmišljanje o posameznih dogodkih, ki se nam pripetijo, toliko bolj bomo razumeli, kaj Bog pričakuje od nas in toliko lažje bomo lahko zanesljivo orodje v Božjih rokah. Zato: dovolimo, da se življenjska zgodba preseli v naše srce in premišljujmo o njej.
župnik Branko Balažic, SDB

argaiv1589

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information