natisni
PDF

REŠNJE TELO - C - Branko Balažic

Zakrament Rešnjega telesa je središče krščanske liturgije. Prav po tem zakramentu kristjani odkrivamo, da smo med seboj povezani in kljub različnostim lahko živimo v občestvu. Svojega krščanstva namreč ne moremo živeti individualno, ločeni drug od drugega. Namen vsake večerje, še posebej slovesne večerje je, da člane, ki so skupaj pri mizi utrdi, da jim vrne moči, da jih okrepi. Ko smo zbrani ob oltarju se to zgodi z odpuščanjem, s spravo z Očetom in brati, kar dosežemo v povezanosti z vstalim Jezusom, ki je izvir novega življenja.
Danes ljudje zelo iščejo intimnost in privatno življenje. To nam zakrament Rešnjega telesa zagotavlja, vendar je to le en del skrivnosti. Rešnje telo pa je bistvenega pomena prav tam, kjer je človek razdvojen, kjer so v središču konflikti, nesoglasja in spori. Že prve krščanske skupnosti so jemale nedeljsko Božjo službo kot znamenje, da jih Jezus sprejema, da so njegovi gostje, še prav posebej, ko skupaj izpovedujejo vero vanj in so tako kljub različnim miselnostim in osebnim naravnanostim vseeno povezani z njim.
To velja tudi za nas. Ko častimo Jezusa pod podobo kruha in smo deležni tega kruha, moramo pozabiti na vsakodnevne spore, poglede in opcije, ki nas razdvajajo, sicer nismo prišli k sveti večerji, kot so prvi kristjani radi imenovali sveto mašo. Kristjani, ki skupaj obhajajo sveto mašo, ne morejo na koncu biti spet stari ljudje, ki ne vedo, kaj je ljubezen. Sveto Rešnje telo je najvišja oblika ljubezni, kajti Jezus nas ni hotel pustiti samih, ampak hoče biti vedno med nami na konkreten način.
Kakšen bi morda lahko trdil, da nas sv. Rešnje telo tako poenoti, da izgubimo svojo individualnost. Ta zakrament nas res združi in poenoti med seboj, vendar s tem ne izgubimo svoje posebnosti, svoje individualne določenosti in svoje enkratnosti. Kruh, ki ga prejmemo nas ne naredi enake, s tem ne postanemo kristjani po tekočem traku. To bi sicer včasih želeli, kajti posameznikove individualne lastnosti in posebnosti nas večkrat prestrašijo. To je želel narediti tudi socializem: da bi vsi bili enaki, da bi vsi imeli enake želodce in potrebe.
Prijatelji, ki so malo starejši od mene, so mi pripovedovali dogodek, ki se je zgodil po potresu na Primorskem leta 1976. Verjetno vsi dobro veste, da je imel takrat potres precejšnjo rušilno moč in so bile v kakšni vasi uničene skoraj vse hiše. Ker ni bilo mogoče hitro zgraditi novih hiš, se je pomoč pokazala najprej v velikih šotorih za živino in v velikih šotorih za ljudi, kjer je v enem šotoru bivalo več družin. Ko je prišel na obisk Edvard Kardelj, je z velikim zadovoljstvom pripomnil: “Vidite, to je uresničitev socializma. Za to smo si dolga leta prizadevali: da bi živeli skupaj, da bi imeli vse skupaj, da ne bi bilo privatne lastnine, da bi vsak imel dovolj vsega, kar potrebuje.”
To so sanje, ki niso uresničljive in tudi Jezus ni hotel, da bi nas zakrament Rešnjega telesa tako izenačil, da bi izgubili svojo pristnost in enkratnost. Nasprotno, sv. Rešnje telo spodbuja, povečuje, utrjuje in razvija posameznikove sposobnosti in darove. Večina teologov je namreč prepričana, da milost predpostavlja naravo. To kar nam je darovano, Jezus pod podobo kruha, sprejmemo in zaživimo v skladu s konkretno naravo in s sposobnostmi, ki smo jih prejeli.
Ko to dojamemo, potem postane maša in prejemanje Jezusa pod podobo kruha tudi znamenje naše zahvale za darove in milosti, ki jih prejemamo. Vsak krščenec se na nek način čuti dolžnega, da na prejeto Božjo ljubezen odgovarja s svojo ljubeznijo. Pred prejemom sv. obhajila zato naredimo v sebi primeren prostor za Gospoda. To naredimo na poseben način posebno takrat, ko imamo celodnevno češčenje. Tak dan je namreč poseben čas milosti za češčenje Boga in zahvaljevanje, ko na njegovo ljubezen skušamo odgovoriti s svojo ljubeznijo, molitvijo, spravo in pripravljenostjo za medsebojno sodelovanje in pomoč.
Sv. Rešnje telo nam vedno prinaša mir in postane naš mir. Ko se v svetu veliki trudijo vzpostaviti mir z orožjem nasiljem, razdeljenostjo, spori, oddaljevanjem, tako početje ne prinese nobenega pravega miru, ampak vodi v vedno večjo razdeljenost in oddaljevanje. Prejemanje Jezusa pod podobo kruha pa prinaša mir, ki nas zbližuje, da smo sposobni sobivanja z drugače mislečimi in s tistimi, s katerimi smo v konfliktih. Ta mir predstavlja stalen boj proti egoizmu, iskanju privilegijev, delitvi na bogate in revne, na tiste, ki so na oblasti in one, ki morajo ubogati, na bolj in manj pomembne in koristne. Poveličevanje enega nad drugimi vodi vedno v nove spore, razlike in nesoglasja. Tega pa Jezus ni hotel in ne želi, da bi se med kristjani dogajalo kaj takega.
Lahko se namreč zgodi, da zauživamo “kruh izdaje in laži”. To pomeni, da samo na zunaj pokažemo, da smo se spravili, v srcu pa ostanejo iste zamere in nesoglasja, ki se ponovno razplamtijo takoj, ko zapustimo cerkev in začnemo z novim tednom. Hraniti se s sv. obhajilom pomeni ustvariti in zaživeti “Kristusovo telo” doma, v šoli, na delovnem mestu, povsod, kjer živimo. Tam, kjer živimo, hoče biti Jezus navzoč po nas. Samo takrat, ko v konkretnem vsakdanu dokažemo svojo vero in pripadnost Gospodu, nas drugi ne bodo mogli obrekovati in nam metati v obraz: “Glej, v cerkev hodi, pa ni nič boljši!” Če se dogaja drugače, da se drugi spotikajo nad našim nepričevalnim življenjem, potem se ne hranimo s kruhom, ki nas osvobaja in nam daje moč, ampak “s kruhom laži in izdaje”.
Ko prihajamo k obhajilu nam duhovnik reče: “Kristusovo telo!” Mi odgovorimo: “Amen!” Ta amen ne pomeni le izpoved vere, ker vemo, da je Jezus v tem kruhu res navzoč. Ta amen pomeni “Tako bodi!” To pomeni, da hočemo biti za druge znamenje, da se zavedamo odgovornosti, ki jo prejmemo z deležnostjo pri sveti maši. Na tem “amen” je zgrajena Cerkev, tista Cerkev, ki bo večno trajala, ker se njeni udje, torej mi vsi, zavedamo, da moramo v svetu pričevati za edinost, bratstvo, medsebojno sodelovanje, ker smo vsi sinovi in hčere istega Očeta, ker nas Jezus vse združuje, ker je On med nami, da bi mi imeli življenje in bi ga imeli v izobilju.
župnik Branko Balažic, SDB

argaiv1589

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information