natisni
PDF

30. navadna nedelja – C Bog, zahvalim se ti, da nisem tak kot drugi ljudje - Branko Balažic

Ljudje smo enkratne in neponovljive osebnosti. Niti dva človeka na zemlji nista identična, saj sta tudi enojajčna dvojčka največkrat tako različna, da ju ni mogoče med seboj primerjati in obravnavati enako. Kristjani smo prepričani, da je Bog ustvaril vsakega kot enkratno, neponovljivo osebnost, zato tudi odklanjamo reinkarnacijo ali ponovno rojevanje na ta svet. Ko gledamo vedenje in obnašanje naših sodobnikov, lahko trdimo, da ljudje veliko dajo nase in skrbno pazijo na svojo zunanjo podobo ali na svoj »imič«, kot rečemo temu s tujo besedo. Večina ceni sebe zelo visoko, kar nam tudi povedo brez kakšnega sramu. Kdo pa ne bi bil užaljen, če mu drugi ne prizna statusa, ki si ga je pridobil – morda akademskega naslova, položaja v družbi, kariere ali morebiti kakšnih drugih privilegijev. Ker ljudje dajo veliko nase, hočejo, da jim drugi to tudi priznajo. To najlažje razberemo iz stavkov: »Veš, takrat sem to jaz zagovarjal … po mojem interventu so naredil to in to … moja zasluga je, da imamo sedaj to in to … brez mene tiste stvari ne bi bilo …«
Človek pa se ni prebudil in se zavedal svoje vrednosti šele v 21. stoletju. Odkar človeštvo obstaja, se ljudje zavedajo svoje neprecenljive vrednosti in enkratnosti – eni bolj, drugi manj – mnogi med njimi si celo domišljajo, da se smejo spustiti v tekmo z Bogom.
Kaj se je dogajalo v templju, o čemer nam je govoril današnji evangelij? Dva različna človeka sta prišla molit: farizej in cestninar. Prvi, človek z univerzitetno izobrazbo, s popolnim znanjem ne le o civilnem pravu, ampak tudi s področja Svetega pisma in judovske verske prakse, si je domišljal, da je tako popoln in pobožen, da se lahko spusti v polemiko z Bogom o temi, ki je izključno Božja domena: kdo je pravi vernik in pravičen človek. Ta človek se je imel za pravičnega, zato je v vsej svoji naivnosti našteval svoje odlike in skušal dokazati, da je v vsem boljši od cestninarja, ki je bil zadaj, v temnem kotu templja.
Farizeji so se držali stroge verske prakse, jemali so si pravico, da smejo biti razsodniki glede tega, kaj se sme in kaj ne. Danes bi rekli, da so bili za vernike mali bogovi na zemlji in razsodniki v vseh sporih. Zaključek evangelija je bil, da farizej pri Bogu ni bil uslišan.
Kako je to mogoče? Delal je vse po predpisih, še več, ni dajal desetine le od tega, kar je bilo zapovedano, ampak še veliko več. Če natančno pregledamo njegovo vedenje, pa nam hitro pade v oči, da farizej sploh ni bil pobožen, Bogu vdan vernik, ampak velik preračunljivec in ateist. Ker ni imel vere, si je domišljal, da lahko z obredi in podkupovanjem Boga, nadomesti svojo praznino. Tukaj so vzroki njegove temeljne zmote: Bog ne potrebuje obredov in podkupovanja. Mi ne moremo ničesar dodati božji popolnosti. Približamo se mu lahko kot grešniki, ki se zavedamo svoje krivde in hkrati verujemo, da je Božja ljubezen tako velika, da nam lahko nakloni odpuščanje in odpre vrata v prihodnost.
Za odrešenje niso najpomembnejša različna dobra dela in miloščina, ki jo delimo. To delajo tudi tisti, ki nimajo vere. Šele vera daje odgovor na osnovna vprašanja, ki se skrivajo v ozadju slehernega dela, še prav posebej tistega, ki se zgodi v javnosti, vsem ljudem na očeh. Da bom bolj konkreten: eni so spremljali dogajanje okrog povodnji leta 2013 in reševanju posledic s TV kamerami, intervjuji prizadetih in podlim namenom, kako bi s svojim poročanjem očrnili in oblatili različne vladne strukture. Drugi so klicali k solidarnosti in se osebno angažirali pri odpravljanju posledic vodne ujme. Dve različni opciji, ki sta v ozadju skrivali popolnoma drugačne interese.
Vera človeka postavi na realna tla, ga razgali in mu ne dovoli, da bi nadaljeval s svojim sprenevedanjem in olepševanjem situacije. To je razumel cestninar v temnem kotu templja. On se je zavedal svojega dejanskega stanja, da ni pravičnež, ampak goljuf, ki je delal celo dvojno krivico: najprej je od ljudi preveč zahteval, potem pa veliko deval v svoj žep in na tak način goljufal ne le ljudi, od katerih je pobiral, ampak tudi državo. Njemu se je to zdela dobra poteza, ki ga je naredila zares bogatega in vplivnega. Toda, ko stopiš v tempelj, je treba sneti masko. Če jo ne snameš sam, ti jo sname Bog. Farizej je imel v času svojega hvalisanja še vedno masko na obrazu in Bog mu jo je snel, da je moral zapustiti tempelj z dolgim nosom. Cestninar pa si je masko snel pravi trenutek in je odšel opravičen na svoj dom.
V vsakdanjem življenju hitro prepoznamo ljudi dvojnih obrazov: eni imajo v javnosti vedno masko na obrazu, drugi se razkrijejo in pokažejo svojo ranljivost. Kaj se pravzaprav skriva v tem snemanju mask?
Snemanje mask pomeni, da se odpovedujemo dvojnemu življenju in se odločimo za pristno, nenarejeno življenje. Bog nas je ustvaril kot enkratne osebnosti, on hoče, da smo pristni, samostojni ljudje in ne lutke, še manj čreda, s katero voditelji počnejo, kar hočejo.
Cestninar ni bil noben idealen človek, nasprotno, bil je javni grešnik in slabič. Tega se je zavedal in zato ni hotel stopiti pred Boga z masko na obrazu, ampak takšen kot je v resnici, kot grešnik in ničvrednež. Ta njegova poteza je Boga prevzela, da mu je vse odpustil.
Bog dobro ve, da človek ni idealen, saj ga je ustvaril nepopolnega, z napakami in slabostmi. Bog se nas zato ne sramuje, če pridemo pred njega slabotni in nemočni. On hoče, da smo pristni, on nam lahko pomaga samo takrat, ko smo nepopolni in izgubljeni. Zato je Jezus povedal priliko o dveh molivcih z namenom, da se ne bi ustrašili biti takšni, kot smo v resnici; grešniki, krhka bitja, ki se lahko zelo hitro zlomijo. Naša krhkost ni nobena poguba, ampak priložnost za Boga, da nam lahko pokaže, kako nas ima rad. Prvi korak pa moramo narediti mi: biti moramo pristni in skromni, kot je bil cestninar, zadaj, v temnem delu templja.
župnik Branko Balažic, SDB

argaiv1707

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information