natisni
PDF

33. nedelja med letom – C S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje - Branko Balažic

Konec časov je zelo aktualna tema, o kateri danes mnogi razpravljajo in stalno poslušamo različna ugibanja, kdaj naj bi nastopil konec časov ali »sodni dan«. Osebno ne razumem, zakaj je potrebno takšno razburjanje ob datumu in dnevu, ki bo nekoč res prišel. Mar ne gre za isto zadevo, ko nekomu rečeš: »Neozdravljivo si bolan. Pred teboj so še trije meseci življenja, kaj boš storil?« Kdor ve za datum svoje smrti je morda celo na boljšem od tistega, ki je mlad in poln moči ter zato noče misliti na smrt. Lahko pa umre ta hip v prometni nesreči ali zaradi infarkta. Tisti, ki lahko predvidi konec svojega življenja, se obnaša drugače od človeka, ki ta trenutek ni prisiljen misliti na smrt, ker prekipeva od zdravja. In vendar sta oba v isti godlji: ne vesta ne dneva ne ure, kdaj bo za katerega napočil zemeljski konec. Zato je se je današnji evangelij, ki nam je govori o koncu časov, končal s spodbudnim stavkom: »S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje!«
Kaj to pomeni? Življenje smo prejeli od Stvarnika kot nezaslužen dar. Nobenih zaslug nimamo, da smo se rodili. Hkrati pa se zavedamo, da je bila Božja volja, da nas prikliče v življenje. Bog hoče, da smo, ker ima z nami načrte, ker nam zaupa, ker z nami računa, da bomo izpolnili nalogo, ki jo je izbral prav za nas. Nihče drug te naloge ne more izpeljati. Če ne bo narejena, bo pač manjkal en kamenček v mozaiku nebeškega kraljestva. Dan rojstva nam je znan, morda smo se že potrudili, da bi spoznali nalogo, ki nam je bila zaupana, ne vemo pa, koliko časa imamo še na razpolago, da zaupano nalogo tudi izpeljemo. Da ne bi bili preveč živčni in slabe volje, ker ne poznamo končnega datuma, nas Jezus tolaži s stavkom: »S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje!«
Kaj si predstavljamo pod besedo »stanovitnost«? Jaz si predstavljam, da sem na pravi poti, da zanesljivo korakam proti cilju in se ne vznemirjam, kaj se dogaja na moji desni in levi in ali mi kdo sledi, ali ne! Vse to je postranskega značaja. Pomembno je le to, kaj bom jaz naredil, kako se bom jaz izogibal različnim pastem na poti, kako bom jaz gledal cilj pred seboj in kako se bom trudil, da bi čim prej prispel na cilj. Svoj končni cilj vidim kot izziv, kot uresničenje svojih sanj, kot priložnost, ki mi jo Bog ponuja, kot idealen načrt, po katerem gradim svoje življenje in se bližam Bogu, ki mi prihaja naproti.
Kdo je danes stanoviten? Tisti, ki ve, kaj hoče in se ne vznemirja, kaj si mislijo sosedje. Stanoviten je tisti, ki ne dvomi v svoj življenjski program, pa čeprav se zaveda svojih pomanjkljivosti in napak, ki jih bo v življenju naredil. Stanovitnosti ne smemo zamenjevati s popolnostjo. Gre za dve popolnoma izključujoči zadevi, kajti s popolnostjo se srečamo šele na cilju, ne pa na začetku ali sredi poti, ko moramo biti stanovitni in ne smemo cincati. Hoja proti cilju je podobna garanju, ko imaš pred seboj stvari, ki jih ne poznaš, a kljub temu najdeš dovolj moči in dobre volje, da se ne prepustiš dvomom in ne kloneš.
Kot zgled stanovitnosti so nam otroci pri svoji igri: ne naveličajo se vsak dan postavljati gradove v pesku, pa čeprav se jim bodo lahko v trenutku podrli. Otrok ima veselje vedno znova začeti in graditi svoje sanje z novimi idejami, novim poizkušanjem, novimi napakami in porazi. Treba je vztrajati in se ne naveličati.
Torej ni pomemben datum konca tega sveta, za katerega vemo, da je prehoden. Konec lahko pride v nekaj minutah, lahko pa nastopi šele čez tisoč in več let. Življenje na zemlji je staro morda kakšen milijon let, kar pa ni nič v primerjavi z večnostjo. Tisti, ki bodo prišli za nami, bodo morda še dolga tisočletja odkrivali nove svetove in življenje na drugih planetih. Vse to je možno in vse to je v Božjih rokah. Za nas je dovolj, da vemo, da imamo priložnost sedaj. Če jo ne opazimo, smo prespali svoje življenje. Samo sedaj lahko naredim nekaj za svojo večnost. Jutri bo morda že prepozno. Ne vem ne ure ne dneva, zato moram biti pripravljen, da bom vesel stopil pred Gospoda, se mu zazrl v oči in mu rekel: »Jezus, rad te imam. Ti si moje vse!«
župnik Branko Balažic, SDB

argaiv1075

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information