natisni
PDF

3. O Gospa moja, o Mati moja …

Kako lepo je, kadar so lahko zjutraj vsi doma. Po dolgem času jim je uspelo uskladiti dopust, da bodo skupaj preživeli še zadnje počitniške dni. Sicer so radi skupaj, vendar je včasih prava Kalvarija, da uskladijo vse želje. Danes se je že zjutraj nekaj oblačilo, pa ne le zunaj, tudi pri Praznikovih. Komaj so skupaj pojedli zajtrk, že se je pripravljalo k nevihti. Ivana bi se rada igrala v dnevni sobi, Jakob bi bil ob igricah na računalniku, Luka hoče ven s kolesom, pa četudi bi padala toča. Mama Mojca in ati Jože pa sta enotna, da kar glava peče. Vztrajata pri svoji zahtevi, da gredo na obisk k teti Minki in ji pomagajo pospraviti hišo z okolico ter razžagati drva.
Tokrat so vsi trije otroci odločeni, da skupaj stopijo v spopad: »Zakaj ne moremo imeti počitnic v celoti zase? Zakaj moramo vedno še komu pomagati? Že tako imamo več dela kot vsi naši prijatelji in sošolci, ki nimajo vrta okrog hiše, pa moramo poleg tega še k teti v pomoč. Kje sta vidva tole pobrala? Res, povejta nam, od kod vama takšne ideje?«
Mama in ati se hudomušno namuzneta in rečeta: »Tale pogovor bi vam prišel kot nalašč, samo da se ne bi odpravili na pot k teti. Pogovarjamo se lahko tudi v avtomobilu. Hitro se oblecite za delo, pa se kar takoj odpravimo.«  
Vsem, še posebej pa Luku ne gre v račun, kako sta mama in ati lahko tako složna in odločna pri takih zahtevah. Luka poskuša najti razpoko: »Ati že dolgo nisi šel z menoj na kolo, kaj ko bi tale obisk pri teti prestavili na jutri?«
Atiju se zamisel res ne zdi slaba, a ve, da bo s popuščanjem podrl vse, kar sta z Mojco toliko časa gradila. Odgovori mu: »Zamisel res ni slaba, vendar jo poskusiva izpeljati jutri. Mogoče bo celo bolj sončno kot danes. Teta nas že težko pričakuje, saj veste, kako je sama. No, kar končajmo s pregovarjanjem. Hitro se pripravimo za pot!«
Otroci poraženi odnehajo. A ker pri teti vseeno ni tako slabo, se kar hitro pripravijo in kmalu se z avtomobilom peljejo proti kraju, kjer živi njihova teta.
»No,« začne mama Mojca, »sedaj pa imamo čas, da se pogovorimo o vašem vprašanju. Kaj je bilo najbolj pereče?«
»Mama, ti nas kar draži, saj veš, kaj smo protestirali: Zakaj ne moremo imeti počitnic v celoti zase?« so enotni otroci.
Mama se obrne proti najmlajši: »Ivana, ta teden ti vodiš jutranjo molitev, je tako? Si se kdaj vprašala, kaj pomeni molitev O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem… ti danes posvetim svoje oči, svoja ušesa …«
Ivana gleda precej začudeno, zato ji pomaga Jakob: »To je samo me- me - me- ta -fora, prispodoba ali kako se že reče. Tega ne mislimo dobesedno. Če dam Mariji vse, mi ne bo nič ostalo.«
»Ja, prav imaš, Jakob,« pripomni Ivana. »Mariji prav rada narišem kakšno risbico, vendar oči ji ne dam!«
»Ne vem, če bo tole o prispodobi držalo,« odkima mama. »Kaj pa Marija, ki ji je angel oznanil, da bo postala Božja mati, ali je tudi ona rekla, da je lahko mati samo kakšen dan, ne pa vse življenje?«
»Za Marijo je bilo to drugače,« reče Ivana. »Ona je Božja mati.«
Mama pa vztraja: »Ne, ne. To bi bilo preveč enostavno. Marija je bila človek kot vsak izmed nas. Vendar se je zavedala tega, kar smo govorili včeraj. Da je vse Božji dar in da ta dar najlepše povrne, če se popolnoma izroči Bogu, pa naj hoče od nje karkoli.«
»Mama,« se nejevoljno vmeša Luka, »mi smo te vprašali, zakaj ne moremo imeti počitnic v celoti zase, ti pa sedaj hočeš reči, da bi jih morali v celoti podariti Mariji.«
Mama pojasni: »Želela sem vam povedati, da se vsako jutro izročamo Mariji in Bogu. Naše molitve ne smejo biti prazne besede, ampak morajo postajati življenje. Kakor je Marija odšla k teti Elizabeti in ni mislila le nase, moramo tudi mi svoje življenje podarjati drugim. Ne moremo ga živeti le zase. Zato tudi molimo: Tebi se vsega darujem …«
Sedaj se vključi še ata: »Saj vas razumem v strahu, da vam bo Marija, Bog ali kdo drug vzel vse. Vendar se moramo učiti živeti za druge, sicer je življenje prazno. Saj si morate priznati, da so tudi počitnice lepše, če jih delite še s kom. Luka, saj ti je bilo lepo, da si Mihu izpolnil željo, da pride k nam na počitnice.«
Luka je ostal kar tiho. Je že res, da se dostikrat težko strinja z atijem in mamo, vendar to, kar pravita, sploh ni neumno.
Ivana povzame pogovor: »Torej je tole okrog počitnic in tete vprašanje naše jutranje molitve, ko se podarjamo Mariji in Bogu.«
»Ja, Ivana, prav imaš,« je vesela mama. »To, da nimate počitnic v celoti zase, je zato, ker se učimo ob Jezusu in Mariji živeti za druge. Da bi to znali živeti, se vsak dan izročamo Bogu in Mariji, zato bomo še bolj zavzeto molili molitev O Gospa moja, prav?«
Jakob in Ivana sta ostala brez besed, Luka pa je še vedno ostajal pri vprašanju, kako da sta mama in ati lahko tako enotna.

argaiv1061

Marija, vsa Bogu podarjena, prosi za nas.

Naloga:
Danes zvečer podári svoj čas drugemu in mu pomagaj (mami pospraviti kuhinjo po večerji, bratcu ali sestrici pri domači nalogi …).

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information