natisni
PDF

8. Vsako rojstvo je Božji dar

Ob sredah je pri Praznikovih kot na avtobusni postaji: eni odhajajo, drugi prihajajo, pa spet odhajajo. Luka ima popoldan trening košarke, Jakob ima verouk in saksofon, malo Ivano pa ob sredah v vrtcu pobere stara mama in jo nato pazi do večera. Tokrat je bilo težko urediti prevoz obeh fantov, ker se je atiju služba zaradi sestanka glede menjav v podjetju zavlekla, mama pa je morala na zdravniški pregled. V takih trenutkih prosijo za pomoč starega ata. Tudi tokrat je z veseljem pomagal. Dan je bil natrpan s skrbmi in opravki, a nazadnje se je vse lepo izteklo. Uspelo jim je vse urediti in priti do sedme ure k šmarnicam. Prav luštno jih je bilo videti, kako polnijo klop. Prvi sta prišli Ivana in stara mama, ki sta pred mašo skupaj z drugimi molili rožni venec. Kmalu se jima je pridružila mama, ki je očitno pri zdravniku dobro opravila. Nato je prišla še moška ekipa. Spredaj je šel še vedno športno razpoloženi Luka, zadaj pa ati z Jakobom. Ati je bil vidno zaskrbljen. Ko so se spogledali, so že vedeli, da je prav, da danes molijo za to, da bi se skrbi, ki so v atijevi glavi, dobro rešile.
Ko so prišli domov, je imel vsak svoje opravilo. Ivana in Jakob sta tekla nahranit zajčke, Luka je šel zapret rastlinjak in s kopreno pokrit solato. Ati je pregledal položnice, ki so pristale v nabiralniku, mama pa je hitro pristavila vodo. Ko so otroci prišli v hišo, je vsak poprijel za delo v kuhinji in večerja je bila na mizi. Hvala Bogu, sedaj je čas, da se v miru usedejo in si podelijo svoje skrbi in veselje.
Tokrat začne ati: »Že nekaj časa želiva z vami deliti novico.«
Otroci sprašujejo: »Kakšno novico? Je v službi spet kaj hudo narobe?«
Ati odvrne: »V službi res ni kaj prida. Spet bodo odpuščali in težko je predvideti, kdo bo izgubil službo. Vodilni se ne morejo uskladiti glede načina reševanja podjetja. Še vedno ne vemo, kdo bo višek – ali tisti v proizvodnji ali oni v razvoju.«
Luka ga želi opogumiti: »Ampak brez razvoja ne gre. Tvoje znanje gotovo potrebujejo.«
»Žal, danes ni tako. Odvisno je od tega, kdo bo prevzel vodstvo in s kom namerava sodelovati,« odgovori ati in nadaljuje: »Ampak to ni tisto, kar sva vam želela sporočiti.«
Tukaj pa vskoči Ivana: »Mama, zakaj si bila danes pri zdravniku?«
»No,« se nasmehne mama Mojca, »to je tisto, kar bi vama rada povedala. Bila sem pri ginekologu, ker pričakujemo novega člana.«
Ivana poskoči od veselja in vzklikne: »Odlično, mama, dobila bom sestrico!«  Teče k mami in jo objame.
»Ne, fantek mora biti, da se bova skupaj lovila po gozdu,« je navdušen Jakob.
Tudi Luka je vesel: »Krasno, ati in mami, torej nam ne bo dolgčas. Spet bo nekaj novega! Kdaj pa bomo dobili novo družbo?«
Mama se smeje in pravi: »Rok imam dvajsetega novembra.«  
»Kaj pa so povedali pri zdravniku?« se zresni Luka. »Sta oba zdrava?«
»Tule imam slikico,« reče mama in pokaže majhno fotografijo. Na prvi pogled so na njej vidne le sive in bele packe na črnem ozadju. A mama razloži: »Tukaj se vidi hrbtenica, tukaj je trebušček, nogice so v tej smeri, tukaj pa se lepo vidi glavica. Naš dojenček je star dvanajst tednov. Zdravnica pravi, da nosečnost normalno poteka. Predlagala pa mi je, naj se naročim še na poseben pregled, s pomočjo katerega ocenijo verjetnost genske nepravilnosti, ki se ji reče Downov sindrom in lahko povzroči telesno ali duševno motnjo v razvoju otroka.«  
Luka prekine mamo in vpraša: »Če bi bilo kaj narobe z otrokom, bi ga ne obdržala?«
Mama odločno odvrne: »Seveda bi obdržala otroka, tudi če bi bil hudo prizadet. Tako sva bila odločena tudi, ko ste na svet prihajali vi trije. Bolezen bi bila huda preizkušnja, vendar zaupava, da nas Bog ne zapusti, čeprav včasih dopusti težke stvari.«
Jakob se spomni: »Sosedovi imajo otroka, ki bo ostal na vozičku in se nikoli ne bo mogel igrati tako kot drugi otroci.«
»Zakaj se sosedov Gašper tako obnaša?« vpraša Ivana.
»Hudo bolan je in ne sledi vsemu, kar se dogaja okrog njega,« pove mama Mojca.
Ivana doda: »Včasih pa se tako prisrčno nasmehne.«
Ati pokima in pravi: »Saj prav v teh drobnih stvareh nas Bog vedno preseneča. Mi smo zdravi, pa se pogosto ne znamo preprosto nasmehniti drugemu. Zdi se, da Bog dopusti hude bolezni otrok, da nas velike uči drobnih Božjih skrivnosti.«
Mama se strinja in dopolni: »Vse okrog spočetja in rojstva doživljam vedno znova kot velik Božji čudež. Prosimo nocoj pri molitvi, da bi Božjo veličino znali videti še kje. Povejte, za kaj bi prosili?«
»Da bi naša mama rodila veselo punčko,« vzklikne Ivana.
»Da bi bila oba zdrava – mama in otrok, ki ga nosi,« reče Jakob.
»Da bi lahko sprejemali preizkušnje, ko nas doletijo,« nadaljuje Luka.
Ata se spomni na težave v službi in reče: »Da bi s svojim delom lahko skrbel za družino.«
Mama jih vse povabi: »Zahvalimo se Bogu, da nas razveseljuje z novim rojstvom in prosimo Marijo, da bi bili z veseljem v službi Boga.«

argaiv1933

Marija, ponižna Božja dekla, prosi za nas.

Naloga:
Povprašaj starše, kdo je tvoj krstni zavetnik in kakšno je bilo njegovo življenje. Razmisli, kako bi ta zgled uresničil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information